Arafat, ki bo na volitvah kandidiral tudi sam, je podprl predvideni datum volitev. Po besedah glavnega palestinskega pogajalca Saeba Erekata naj bi volitve potekale en dan, in sicer med 10. in 20. januarjem. Erekat je poleg tega napovedal vrsto reform v okviru palestinskih avtonomnih oblasti, med drugim na področju pravosodja in notranjega ministrstva. Občinske volitve je napovedal za marec 2003, "kompetentne sodnike" pa naj bi imenovali že septembra letos.
Erekat je vest sporočil le dva dni potem, ko je ameriški predsednik George Bush pozval Palestince k izvolitvi novega voditelja in izvedbi demokratičnih in ustavnih reform ter volitev, kar naj bi bil pogoj za vzpostavitev morebitne začasne palestinske države. Glavni palestinski pogajalec pa je pojasnil, da današnja izjava ni odgovor na Bushev govor, temveč odgovor na potrebe palestinskega ljudstva.
Erekat je ob napovedi volitev in reform tudi pozval voditelje sedmih industrijsko najrazvitejših držav in Rusije (G-8), ki se sestajajo v kanadskem Kananaskisu, naj pritisnejo na ameriškega predsednika Busha, da bi predložil "akcijski program" za rešitev bližnjevzhodnega spora.
ZDA pogojujejo pomoč Palestincem z reformami
Ameriški predsednik George Bush pa je na srečanju skupine G-8, poudaril, da bodo ZDA pogojevale pomoč Palestincem s temeljnimi palestinskimi reformami na političnem, gospodarskem in varnostnem področju. "Lahko vam zagotovim, da ne bomo vlagali denarja v družbo, ki ne bo transparentna in bo skorumpirana, in domnevam, da bodo druge države ravnale enako," je poudaril Bush po srečanju z britanskim premierom Tonyjem Blairom. Britanski premier pa je poudaril, da mora biti palestinsko vodstvo takšno, da se je z njim "moč pogajati, je resno glede miru in popolnoma zavrača terorizem."
Palestinski minister za mednarodno sodelovanje Nabil Šat je izrazil prepričanje, da se bo Arafat kljub Bushevim pozivom k zamenjavi palestinskega vodstva boril za predsedniško mesto. Palestinski minister za informiranje Jaser Abed Rabo je Šatove besede ostro kritiziral. Dejal je, da so najave kandidatur, še preden so izdelane vse podrobnosti v zvezi z volitvami in dokler izraelska vojska zaseda večino palestinskih mest na Zahodnem bregu, prenagljene.
Izrael ne zaupa palestinskim reformam
Izraelska vlada je napoved reform palestinskih oblasti sprejela s "skepticizmom". V Šaronovem kabinetu menijo, da bo palestinski voditelj Jaser Arafat, dokler je na oblasti, naredil vse v njegovi moči, da pravih reform ne bo. Po besedah tiskovnega predstavnika izraelske vlade zadnjih 20 mesecev dokazuje, da je Arafat edini odgovoren za poslabšanje položaja.
Po mnenju tiskovnega predstavnika izraelske vlade Avija Paznerja bo Arafat, dokler je na oblasti, naredil vse v njegovi moči, da pravih reform ne bo. "Te obljube niso verodostojne. Potrebne so prave reforme, prave volitve, na katerih bi Palestinci lahko izbirali voditelja, ki bi želel živeti v miru z Izraelom," je še dodal Pazner. Po njegovih besedah zadnjih 20 mesecev dokazuje, da je Arafat edini odgovoren za poslabšanje položaja.
Predstavniki Arabcev pričakujejo natančnejše informacije iz ZDA
Generalni sekretar Arabske lige Amr Musa pa je izjavil, da je ameriški predsednik George Bush v ponedeljkovem govoru o Bližnjem vzhodu pozval k spremembam palestinske administracije, kar pa ne pomeni odstavitve Arafata in ni poziv k državnemu udaru. Musa je ponovno poudaril, da so "palestinske oblasti, njihov obstoj in sprememba, odvisne od volje palestinskega ljudstva". Vnovič je poudaril, da so "palestinske oblasti, njihov obstoj in sprememba odvisne od volje palestinskega ljudstva".
Na Bushev govor se je v sredo odzval tudi savdski zunanji minister Saud al Fejsal, ki je na skupni novinarski konferenci s francoskim kolegom Dominiqueom de Villepinom v Džedi dejal, da bo Rijad od Washingtona zahteval pojasnila predvsem v zvezi z uresničevanjem pozitivnih elementov Bushevega govora, kot je "pravica Palestincev do svobodnega in dostojnega življenja v neodvisni palestinski državi".
Okupacija se nadaljuje
Izraelska vojska medtem nadaljuje vojaške operacije na Zahodnem bregu. V vseh palestinskih mestih na Zahodnem bregu z izjemo Jeriha še vedno velja policijska ura. Po palestinskih navedbah so izraelske enote v sredo vdrle tudi na območje kraja Halhul v bližini Hebrona, v bližnji Duri pa so aretirale pet Palestincev, med njimi več uslužbencev tajne službe. Sedemdeset policistov, ki jih je izraelska vojska aretirala v torek v Hebronu so že spustili na prostost. V priporu je ostal le vodja tajne službe v Hebronu Nisam Džabari. Izraelski vojaki po navedbah palestinskih virov sicer še vedno obkoljujejo policijski štab v Hebronu, kamor se je zateklo več skrajnežev, ki se nočejo predati.
Izraelski minister brez listnice Danny Naveh je dejal, da izraelska vojska zdaj dejansko nadzoruje vsa avtonomna palestinska območja na Zahodnem bregu, kjer bo ostala toliko časa, kot bo potrebno.
Belgija zavrnila tožbo proti Šaronu
Belgijsko prizivno sodišče v Bruslju je presodilo, da ne more sprejeti tožbe proti izraelskemu premieru Arielu Šaronu zaradi zločinov proti človečnosti. Sicer pričakovano odločitev je sodišče utemeljilo s tem, da se Šaron v času vložitve tožbe ni nahajal na ozemlju Belgije.
Kot je znano, je 29 Palestincev, ki so preživeli pokol v palestinskih begunskih taboriščih Sabra in Šatila leta 1982, junija lani na belgijskem sodišču vložilo tožbo proti Šaronu, takrat obrambnemu ministru, zaradi vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida. Izrael je skušal leta 1982 z juga Libanona pregnati borce Palestinske osvobodilne organizacije, po umoru libanonskega predsednika Beširja Gemajela pa so krščanske milice 15. in 16. septembra vdrle v palestinski begunski taborišči Sabra in Šatila, kjer so pobile tisoč palestinskih beguncev pred očmi izraelskih vojakov. Šaron kot takratni izraelski obrambni minister ni storil ničesar, da bi to preprečil.
Sodišče je odločitev o odobritvi tožbe že večkrat preložilo, saj je bilo že od začetka sporno, ali je tožba proti Šaronu zaradi njegove imunitete sploh dopustna. Po belgijskem pravu se sicer lahko pri zločinih proti človečnosti vloži obtožnica na belgijskem sodišču tudi takrat, ko so bila dejanja storjena v tujini.
