Palestinski voditelj Jaser Arafat še vedno vztraja pri tem, da bi parlamentarne in predsedniške volitve potekale do konca leta, a le pod pogojem, "da bo Izrael s poti umaknil ovire, ki onemogočajo volitve", je sporočil Arafatov svetovalec Nabil Abu Rudeina. Ta je ob tem tudi pozval mednarodno skupnost, naj "pritisne na Izrael", da bi tako omogočili volitve. Po besedah Rudeine je namreč nujno potrebno, da se izraelska vojska umakne s palestinskih avtonomnih ozemelj na položaje, ki jih je zasedala pred začetkom nove palestinske intifade 28. septembra 2000.
Arafat je nove parlamentarne in predsedniške volitve napovedal minulo sredo med govorom na prvem zasedanju palestinskega parlamenta po začetku izraelske vojaške ofenzive na Zahodnem bregu 29. marca letos. Takrat je obljubil tudi preoblikovanje avtonomnih oblasti.
Namestnik vodje palestinske volilne komisije Mohamed Šajeh pa je medtem zavrnil vesti, po katerih naj bi volilna komisija že odstopila. Neki neimenovani član komisije je pred tem dejal, da je palestinska osrednja volilna komisija v sredo odstopila, ker Arafat kljub obljubam še ni sporočil datuma volitev in ker zakonodajni svet še vedno ni potrdil volilnega zakona iz leta 1995. Mohamed Šajeh je pojasnil, da je palestinska volilna komisija Jaserja Arafata pisno zaprosila za odgovor na vprašanje, ali naj za napovedane nove volitve ostane ista komisija, ali pa naj raje odstopi. Odgovora na vprašanje doslej še niso dobili.
Peterica Palestincev je že prispela v evropske države
Pet od trinajstih Palestincev, ki jih je Izrael po koncu obleganja bazilike Jezusovega rojstva v Betlehemu izgnal iz države, sedaj pa so jim zatočišče ponudile države članice Evropske unije, je že prispelo v države gostiteljice. Dva sta tako že v Dublinu, dva v Atenah, eden pa v Bruslju. O ostalih osmih Palestincih pa zaenkrat še ne poročil. Trinajsterici Palestincev je po izgonu iz Betlehema najprej ponudil začasno zatočišče Ciper, kjer so Palestinci preživeli 12 dni. Zatem so se članice EU dogovorile, da bosta po tri Palestince sprejeli Španija in Italija, po dva Grčija in Irska ter po enega Portugalska in Belgija, 13. pa bo ostal na Cipru.
V skladu z dogovorom, ki ga je EU po tednu dni intenzivnih pogovorov dosegla v torek, bo trinajsti Palestinec iz skupine - po diplomatskih navedbah gre za vodjo obveščevalne službe na območju Betlehema Abdulaha Dauda, ki ga Izrael obtožuje trgovine z orožjem in organiziranja napadov proti Izraelu - začasno, najverjetneje nekaj tednov, ostal na Cipru, dokler ne bo sprejet dokončen dogovor o tem, katera država ga je pripravljena sprejeti.
Irsko zunanje ministrstvo je tako že potrdilo, da sta dva Palestinca prispela v Dublin, kjer sta pod nadzorom irske policije. Irsko obrambno ministrstvo pa je pripravilo že vse potrebno za njuno tamkajšnje bivanje, kjer imata pravico ostati 12 mesecev, zatem pa bosta lahko zaprosila za politični azil. Dva Palestinca, ki sta s Cipra odpotovala v Atene, pa sta medtem že izrazila željo za čimprejšnjo vrnitev na palestinsko ozemlje. Pojasnila sta, da jima je posebni odposlanec EU za Bližnji vzhod Miguel-Angel Moratinos obljubil, da je njuno bivanje v Grčiji le začasno. Moratinos naj bi jima tudi povedal, da se bosta v obdobju enega leta lahko vrnila v domovino.
Palestinski odposlanik za Atene Abdulah Abdulah je pojasnil, da je za njuno varnost sedaj odgovorna Grčija. Palestinca naj bi dobila dovoljenje za bivanje in delo v Grčiji, obiskale pa ju bodo lahko tudi njune družine. Kot je dejal Abdulah, bosta Palestinca po želji lahko tudi zapustila Grčijo, vendar pa bosta s tem izgubila gostoljubje te sredozemske države.
Palestinec, ki ga je sprejela Belgija, je v Bruselj prispel že v sredo zvečer. Belgijska vlada iz varnostnih razlogov ni želela razkriti podrobnosti o njegovem bivanju v Belgiji, belgijsko zunanje ministrstvo pa je pojasnilo, da bo Palestinec pod strogim varnostnim nadzorom. Po navedbah ministrstva omenjeni Palestinec ne bo smel zapustiti države, njegov azil pa bodo po 12 mesecih obnovili.
Izraelska vojska je po napadu vdrla v več naselij
Izraelska vojska je v noči v četrtek za nekaj časa vdrla v palestinski del mesta Hebron na jugu Zahodnega brega in po izraelskih navedbah aretirala trinajst Palestincev. Kot je sporočila vojska, naj bi tri med njimi izraelske oblasti iskale zaradi "sovražnih dejavnosti proti Izraelu". Izraelske enote so vdrle tudi v mesto Dženin na severu Zahodnega brega in pri tem aretirale tri Palestince, v kraju Rafah na jugu območja Gaze pa so ustrelile nekega Palestinca.
V neki hiši v begunskem taborišču Balata v bližini Nablusa je medtem odjeknila eksplozija, ki je terjala najmanj dve smrtni žrtvi, štirje ljudje pa so bili ranjeni. Vzrok za eksplozijo zaenkrat še ni znan, po palestinskih navedbah pa naj bi najverjetneje šlo za predčasno eksplozijo razstreliva, ki naj bi ga pripravljali tamkajšnji stanovalci.
Odgovornost za sredin samomorilski napad v predmestju Tel Aviva, Rišon Letzion, je sicer prevzela skrajna oborožena skupina Brigade mučenikov Al Akse, ki jo povezujejo z gibanjem Fatah palestinskega voditelja Jaserja Arafata. V napadu sta bili ubiti najmanj dve osebi, vključno z napadalcem, 27 ljudi pa je bilo ranjenih.
Islamska konferenca o položaju vere v spreminjajočćem svetu
Štiridnevna 14. islamska konferenca v Kairu se je končala s pozivom Združenim narodom in mednarodni skupnosti, naj zaščiti Palestince. Na konferenci, ki se je udeležilo 65 držav, so razpravljali o položaju islama v spreminjajočem se svetu. Na konferenci so tudi zavrnili poskuse enačenja terorizma s pravico boja za lastno državo in poudarili, da islam razglaša dialog med državami, religijami in kulturami. V sklepni izjavi so udeleženci konference tudi zahtevali od nemuslimanskih držav, naj spoštujejo pravice muslimanskih manjšin.
