Palestina si želi priznanja, Slovenija ga ne da

Palestinci so napovedali, da bodo 20. septembra na plenarnem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov vložili zahtevo za priznanje državnosti palestinske države. To bo po besedah palestinskega zunanjega ministra Rijada al Malkija storil osebno palestinski predsednik Mahmud Abas. Zahtevo bo predstavil generalnemu sekretarju organizacije Ban Ki Munu, ki jo bo moral posredovati Varnostnemu svetu ZN.

Takrat bodo zahtevo vložili tudi zato, ker bo Varnostnemu svetu predsedoval Libanon, ki tako zahtevo podpira in jo bo verjetno lahko uvrstil na dnevni red. Za diplomatsko ofenzivo so se Palestinci odločili po propadlih lanskih pogovorih z Izraelom. Palestinci zahtevajo priznanje države v mejah pred šestdnevno vojno leta 1967. Državo je priznalo že 122 držav, med njimi pa ni Slovenije.

V prvem valu priznanj Slovenija še niti ni bila samostojna. Nekdanja SFR Jugoslavija je Palestino priznala leta 1988, vendar pa je to brezpredmetno, saj mora vsako novo državo oziroma mednarodno nepriznano državo na novo izrecno priznati.

Slovenija čaka na dogovor v EU

Ko smo se ob 20. obletnici slovenske samostojnosti o tem pozanimali na ministrstvu za zunanje zadeve, so nam pojasnili, da je Slovenija kot članica Evropske unije načeloma zavezana k skupni zunanji politiki, v okviru katere si bo prizadevala za usklajen pristop glede priznanja. Dodali so, da si Slovenija prizadeva za obuditev mirovnih pogovorov med Palestinci in Izraelci, s ciljem, da bi tudi Palestinci dobili svojo državo.

Slovenija tudi obe strani poziva, da se vzdržita dejanj, ki bi ogrozila potrebno zaupanje za začetek resnega in celovitega dialoga. Ko smo ministrstvo vprašali, kako komentirajo, da so letos Palestino priznale tudi vplivne južnoameriške države, pa so nam na to odgovorili, da sta v večini izmed njih močni diaspori tako Palestincev kot tudi Judov, vsi pa naj bi imeli velik vpliv tudi na politično dogajanje v teh državah.

MZZ tudi poudarja, da je aprila letos Slovenija v podporo palestinskim prizadevanjem dvignila status palestinske generalne delegacije v Rimu v palestinsko misijo. "Slovenija tudi odobrava podpis medpalestinskega spravnega sporazuma 3. maja 2011 v Kairu, saj je izvrševanje enotne in učinkovite oblasti nad celotnim ozemljem eden od elementov palestinske državnosti," so še zapisali in pojasnili, da podpis sporazuma pomeni dobro osnovo za enoten nastop palestinske strani v mirovnih pogajanjih. Obstajajo pa določeni pomisleki glede dejanske implementacije spravnega dogovora zaradi trenutnih razhajanj v mnenjih palestinskih gibanj Hamas in Fatah glede nominacije Salama Fajada za predsednika vlade.