Predsednik slovenskega državnega zbora Borut Pahor, ki je bil junija na evropskih volitvah izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu, je danes v Bruslju izrazil trdno prepričanje, da imajo tudi nove, majhne članice Evropske unije pravico do visokih položajev v povezavi.
"Dejstvo, da prihajam iz nove, majhne članice EU, me ni odvrnilo od kandidature za predsednika Evropskega parlamenta, prav nasprotno - trdno sem prepričan, da imajo tudi novinke pravico potegovati se za visoke položaje," je dejal Pahor, ki je svojo kandidaturo predstavil poslanski skupini Stranki evropskih socialistov (PES).
To njegovo prepričanje pa je le eden od razlogov, zaradi katerih se je Pahor odločil potegovati se za kandidaturo za položaj predsednika parlamenta iz vrst PES. "Moj motiv je povezan tudi s prepričanjem, da moramo poslanci iz majhnih, novih držav, kot je Slovenija, storiti vse, da bi bili s svojimi stališči in predlogi opazni in da bi vplivali na odločitve, ki jih sprejema Evropski parlament," je nadalje razložil Pahor. "V parlament nismo prišli igrat taroka, ampak vplivati na odločitve," je odločno poudaril.
Ob tem je sicer predsednik slovenskega državnega zbora priznal, da možnosti za izvolitev za formalnega kandidata PES za položaj predsednika Evropskega parlamenta nima. "Vsi moji nasprotniki so favoriti, vsi, razen mene," je dejal.
Schulz novi vodja evropskih socialistov
Politična skupina Stranke evropskih socialistov (PES) v Evropskem parlamentu je za svojega novega vodjo izvolila nemškega poslanca Martina Schulza. Ta bo v novem parlamentarnem sklicu na položaju nasledil Španca Enriqueja Barona Crespa, ki na junijskih evropskih volitvah ni več kandidiral za poslanski položaj.
Schulz si je poseben sloves v parlamentu priboril lansko poletje, ko se je ob predstavitvi prioritet takratnega italijanskega predsedstva povezave zapletel v besedni spor z italijanskim premierom Silvijem Berlusconijem; slednji je Schulzu ponudil filmsko vlogo paznika v nacističnem taborišču. Spor je sprožil hudo zaostritev odnosov med Italijo in Nemčijo.
V torek se bo PES v celoti posvetila izbiri predsedniškega kandidata. Formalni kandidat PES za položaj predsednika parlamenta naj bi namreč imel kar precej možnosti za izvolitev. Evropski socialisti naj bi namreč z največjo poslansko skupino, Evropsko ljudsko stranko (EPP), ki ima 279 poslancev, dosegli načelni dogovor, po katerem naj bi v prvi polovici petletnega mandata Evropski parlament vodil poslanec iz vrst PES, drugi dve leti pa predstavnik EPP, predvidoma bo to vodja njene politične skupine, Nemec Hans-Gert Poettering.
Peterle se še odloča za kandidaturo podpredsednika ljudske stranke
Za svojo bodočo funkcijo pa se v skupini Evropske ljudske stranke v Budimpešti poteguje tudi Lojze Peterle. Kandidata za predsednika parlamenta ne izbirajo, saj bo po dogovoru prvo polovico mandata ta iz vrst socialistov. Bodo pa izvolili sedem podpredsednikov.
Peterle je ob tem povedal, da se še ni odločil ali bo kandidiral za podpredsednika ali ne, vse je, pravi, odvisno od današnjih in jutrišnjih pogovorov. Nekaj pa le načenja optimizem zmagovalca slovenskih evrovolitev: pravi, da ne deluje najbolje za njihove kandidature, da je bila volilna udeležba v nekdanjih komunističnih državah tako nizka.
Društvo izbrisanih naslovilo pismo na evropske institucije
Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije v nedeljo v pismu, ki ga je naslovilo na osrednje institucije Evropske unije in predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, izrazilo ogorčenje nad morebitno kandidaturo novoizvoljenega poslanca v Evropskem parlamentu Alojza Peterleta (NSi) za predsednika omenjene institucije. Prav tako so izrazili tudi ogorčenje nad Pahorjevo kandidaturo za mesto predsednika Evropskega parlamenta. Evropski poslanski skupini zato pozivajo, naj ne podprejo kandidatov, ki se v svojih državah javno zavzemajo za kršitev človekovih pravic.
Pahor in Peterle sta se že odzvala na očitke Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije. "Vsakdo ima pravico opredeliti se, to je del demokratičnega življenja. A poudarjam, da sem si sam ves čas prizadeval za sprejem ustavnega zakona v zvezi z odločbo, prav tako sem vselej zagovarjal rešitve, ki bi omogočile, da se to vprašanje uredi na razumen način," je dejal Pahor.
"Zadnji korak Društva izbrisanih, kjer s pismom polemizirajo z mojo kandidaturo za predsednika Evropskega parlamenta, me po svoje navdaja z zadovoljstvom. Najprej zato, ker sem po njihovem mnenju torej tako resen kandidat za to mesto, da so slednji 'poklicani' poseči celo po javnih pismih poslanskim skupinam v Evropskem parlamentu. Drugič pa zato, ker Društvo izbrisanih vsakič ponovno dokaže, da ne pozna zakonitosti delovanja Evropskih institucij," pa meni Peterle.
