Dopoldne je 300 beguncev in migrantov pobegnilo iz prenatrpanega madžarskega begunskega centra v bližini kraja Roszke na meji s Srbijo. Zato je Madžarska zaprla mejni prehod. Sčasoma so policisti ubežnike ujeli in jih vrnili v center, a jih je več sto še enkrat zbežalo, čeprav je center obdal krog stotine policistov v zaščitni opremi. Nekaj beguncev in migrantov so z avtobusi odpeljali v druge centre.
Peš v Avstrijo in Nemčijo
Z železniške postaje Keleti v Budimpešti se je več sto beguncev, ki so več dni čakali na vlake proti Zahodu, peš odpravilo proti Avstriji. Begunci so z vsem svojim premoženjem hodili skozi središče madžarske prestolnice in ob tem vzklikali: "Avstrija, Avstrija".
Povedali so, da so pripravljeni hoditi 200 kilometrov do Dunaja ali celo 600 kilometrov do Münchna, če bo to nujno.
Skupina 500 migrantov in beguncev, ki se je po madžarski avtocesti peš odpravila proti Avstriji, je predrla policijsko barikado, pot nadaljujejo po glavni avtocesti, ki Budimpešto povezujejo z Dunajem.
Budimpešta je v ponedeljek migrantom dovolila nadaljevanje poti z vlaki v druge evropske države. Nato je v torek glavno železniško postajo v prestolnici zanje zaprla in sporočila, da jim bo v skladu s pravili EU to preprečila.
V četrtek je policija beguncem znova dovolila vstop na postajo. Več sto se jih je v upanju, da bodo naposled dosegli Avstrijo in kasneje Nemčijo, ki je za večino cilj, vkrcalo na vlaka, ki naj bi bila namenjena v Sopron proti meji z Avstrijo in Gjur ob meji s Slovaško. Vendar je oba vlaka na poti ustavila policija in prebežnike skušala prepeljati v begunske centre. A begunci na vlaku za Sopron so se uprli ter se niso pustili registrirati in še vztrajajo na vlaku.
Zbežali tudi s postaje Bicske
V kraju Bicske, zahodno od Budimpešte, je bilo 800 beguncev in migrantov ujetih na vlaku, ki so ga zaustavili policisti, da bi jih odpeljali v sprejemne centre, da bi opravili postopek registracije, potniki pa niso želeli zapustiti vlaka. Vztrajali so dva dni, danes pa je 300 beguncev in migrantov zbežalo z vlaka. Tisti, ki niso zbežali, so še nekaj časa vztrajali, nato pa prostovoljno odšli v centre.
300 beguncev in migrantov, ki so pobegnili iz vlaka, so je nato, podobno kot tisti iz Budimpešte, peš odpravilo proti Avstriji.
Policija skupine, ki je zbežala, ni zasledovala in lovila, a je eden izmed beguncev in migrantov vseeno bežal. 800 metrov od postaje je padel po tirih in zaradi udarca v glavo umrl.
Peš odšli tudi iz drugih centrov za registracijo
Obenem poročajo tudi o odhodih beguncev iz centrov, v katere so jih prepeljale oblasti. Iz centra v bližini Bicskeja jih je peš v smeri proti zahodu odšlo nekaj več kot 60, o odhodu še približno 300 beguncev pa poročajo iz centra za registracijo Röszke pri madžarsko-srbski meji, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Madžarske železnice so v četrtek sporočile, da do nadaljnjega s postaje Keleti ne bo odpeljal noben mednarodni vlak za Zahodno Evropo. Vlaki proti Avstriji sicer vozijo, a le do meje.
Spopad beguncev in nacionalistov
Pred železniško postajo Keleti je bil tudi novinar 24UR Anže Božič, ki je povedal, da je bilo ozračje tam že precej napeto. Zaradi nocojšnje nogometne tekme med Madžarsko in Romunijo se namreč vsake toliko pred postajo pojavi skupina madžarskih nacionalistov, ena izmed njih je izstrelila več signalnih raket, begunci in migranti pa so vanje metali, kar so imeli pri rokah. Posredovala je policija, ki je razmere umirila.
Madžari vztrajajo, da le upoštevajo zakone EU
Madžarska je glavna vstopna točka beguncev in migrantov, ki v Evropsko Unijo pridejo po kopnem. Vsi želijo naprej proti bolj bogatim državam proti severu in zahodu, predvsem v Nemčijo.
Madžarska vlada vztraja, da le sledijo zakonom EU, saj ti zahtevajo, da se morajo vsi migranti in begunci registrirati v prvi državi članici, ki jo dosežejo. A njenim načrtom, da zatreje val migracij, je očitno klecnil pod prevelikim številom beguncev in migrantov, ki so namenjeni v Nemčijo. Ta je namreč dejala, da se sirski begunci lahko registrirajo kar tam, ne glede na to, da Nemčija ni prva država članica, v katero so vstopili, s čemer so obšli evropska pravila. Zaradi tega Madžarska Nemčijo krivi, da je povzročila kaos in pobege beguncev ter migrantov.
V Evropski Uniji je dovoljen prost pretok ljudi med 26 državami članicami schengna, a po pravilih se morajo prosilci azila registrirati v prvi državi članici, v katero vstopijo, in ostati v njej, dokler postopek obravnave prošnje ni končan.
Madžarska s strožjo zakonodajo, vzpostavila bo tranzitna območja
Madžarski parlament je danes sprejel paket amandmajev, s katerim država zaostruje zakonodajo o zaščiti meje in migraciji. Njihovo južno mejo je letos prečkalo že 140.000 beguncev in migrantov.
Madžarska bo na meji s Srbijo vzpostavila tranzitna območja, kjer bodo prosilce za azil zadržali, dokler ne končajo azilnega postopka. Tiste, ki jim bodo prošnjo za azil zavrnili, bodo izgnali.
V skladu z novo zakonodajo bo kaznivo dejanje tudi poškodovanje ograje na meji, za nezakoniti prehod meje pa je predvidena zaporna kazen do treh let zapora. Za tihotapce ljudi je zagrožena kazen do 20 let zapora.
PREBERITE ŠE: Kdo so ljudje, ki trkajo na vrata Evrope? Migranti ali begunci?
"Ne v mojem imenu"
V Budimpešti pa je v četrtek zvečer med 2000 in 3000 ljudi protestiralo v podporo beguncem in proti načrtovanim ukrepom madžarske vlade v zvezi z njimi, kot je napotitev vojske na mejo s Srbijo. Demonstranti so med drugim nosili transparente z napisi Ne v mojem imenu.
Pred obalo Libije utonilo najmanj 30 migrantov
V nesreči napihljivega čolna z migranti je po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) utonilo najmanj 30 migrantov. Čoln je potonil kmalu po izplutju z libijske obale, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Italijanska obalna straža je rešila 91 ponesrečencev, ki so sporočili, da je bilo na čolnu med 120 in 140 ljudi. Ko se je začel čoln potapljati, je v morje padlo nekaj potnikov.
Predstavnik IOM Flavio Di Giacomo je za AFP povedal, da se čolni, napihnjeni tik pred odhodom, zelo hitro potopijo. Dodal je, da so se panični migranti zaradi potapljanja plovila nagnetli na eno stran čolna, zaradi česar jih je veliko padlo v morje. Nekaj jih je utonilo, nekaterim pa se je uspelo rešiti.
Reševalci so do zdaj odkrili samo eno truplo.
Med preživelimi so večinoma migranti iz Somalije, Sudana in Nigerije. Obalna straža jih je odpeljala v sprejemni center na italijanskem otoku Lampedusa.
Med drugo reševalno akcijo italijanske obalne straže so med 105 migranti na napihljivem čolnu rešili tudi Nigerijko v visoki nosečnosti, ki je nato rodila na krovu reševalne ladje.
Na Lezbosu in Kosu prerivanje in pretep
Na grških otokih Lezbos in Kos, kamor vsak dan prispejo številni novi begunci, več tisoč pa jih čaka na nadaljevanje poti na celino, so izbruhnili pretepi in prerivanje med begunci. Policija je v pretepu posredovala s solzivcem. V incidentu je bilo laže poškodovanih več ljudi.
Na otoku Lezbos so se stepli begunci, ko se jih je kakih tisoč, večinoma iz Afganistana, skušalo s silo vkrcati na trajekt za pristanišče Pirej blizu Aten. Ker še niso bili registrirani, a so se vseeno skušali vkrcati, so jih policisti in obalna straža potiskali nazaj, začelo se je prerivanje. Posnetki prikazujejo, da so nekateri izmed beguncev in migrantov policiste obmetavali s kamenjem, policija pa je proti njim uporabila šok granate. Kljub izgredu je ladja pravočasno izplula iz pristanišča na Lezbosu.
V Pirej je medtem prispelo kakih 2500 beguncev, ki so s trajektom pripluli z otokov Kos, Kalimnos, Leros in Lezbos. Že v četrtek zvečer je v to pristanišče prispel trajekt s 1700 prebežniki. Oba trajekta se danes vračata na otoke v Egejskem morju, od koder bosta na celino pripeljala nove begunce, še navaja dpa.
IOM poroča, da je od začetka leta v Italijo prispelo 118.500 migrantov.
"Ne moremo reči, da lahko pridejo vsi, a imamo tudi moralne obveze ljudem nuditi zatočišče"
Kos sta danes obiskala tudi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans in evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos. Timmermans se je zavzel za solidarnost, obenem pa opozoril, da ne moremo reči, da lahko pridejo vsi. Uspešno je krizo mogoče rešiti le s skupnim odgovorom.
"Pred nami je trenutek resnice v evropski zgodovini," je na novinarski konferenci dejal Timmermans. "Lahko uspemo skupaj in enotni ali pa lahko vsakemu spodleti na svoj način, v svoji državi, na svojih otokih," je menil.
Tudi Avramopulos je prepričan, da ne gre niti za "madžarski niti za nemški niti za grški problem". "V EU potrebujemo sodelovanje," se je strinjal evropski komisar.
Po besedah Timmermansa je nujno zagotoviti, da lahko Evropa sprejema begunce in migrante na human način in tako, da čim prej ugotovi njihovo identiteto. Obenem so potrebni dodatni ukrepi, ki bi zagotovili hitro vračanje migrantov, ki niso upravičeni do azila.
"Evropa brez meja v trenutnih pogojih ne more preživeti," je menil. "Naša družba temelji na določenih predpostavkah organizirane solidarnosti, ki bi jo popolnoma spodkopali, če bi preprosto rekli, da lahko vsakdo pride," je dejal drugi mož Evropske komisije.
"Če naj ostanemo v stiku z našo človečnostjo in obdržimo podporo evropske populacije azilni politiki, moramo zagotoviti, da ljudi, ki nimajo pravice do azila, hitro identificiramo in jih pošljemo nazaj, od koder so prišli," je povedal Timmermans. "Če nam to ne uspe, se bo azilna politika sesula in to bi za evropske vrednote pomenilo pravo tragedijo," je dejal.
A Evropa mora tudi izpolniti svoje moralne in pravne obveze in nuditi ljudem, ki bežijo pred vojno in preganjanjem, zatočišče. "Če bomo pozabili na to, bomo pozabili, kdo smo in prepustili Evropo ksenofobom, skrajnežem, ki jo bodo uničili," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Timmermans in Avramopulos sta po četrtkovih pogovorih s predstavniki oblasti v Grčiji danes obiskala Kos, da bi si ustavila sliko o dogajanju na enem v trenutni krizi najbolj obremenjenih otokov Egejskega morja.
Da bi te nekoliko razbremenili, naj bi v grškem Pireju v kratkem zaživel poseben center za begunce, kjer bi jih registrirali in ugotavljali, ali so upravičeni do azila, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa danes napovedal Avramopulos.
Dvojico evropskih komisarjev je sicer po pisanju dpa na Kosu pričakalo več deset jeznih prebivalcev otoka, ki so ju zmerjali z izdajalcema. "Uničili ste naš otok," so med drugim vzklikali.
