Pahor in Kosorjeva od pekla do raja

V Dubrovniku se je začel mednarodni vrh Croatia Summit 2010 – Jugovzhodna Evropa v soočanju z globalnimi izzivi, med uvodnimi govorci pa je bil tudi premier Borut Pahor.

Po vstopu Hrvaške v EU obstaja nevarnost, da bi se proces širitve, ko gre za države jugovzhodne Evrope, ustavil, je v uvodnem nagovoru v Dubrovniku dejal Pahor. Pojasnil je, da širitev EU na Zahodni Balkan ni pogosto na dnevnem redu v Bruslju, razlog za to pa bi lahko bili številni dvostranski problemi med državami tega območja. "Treba je hoditi korak za korakom, da bi se vsaka izmed držav Zahodnega Balkana pridružila Evropski uniji," je še dejal slovenski premier.

Slovenski premier je še pozval voditelje vseh držav v regiji, naj razmišljajo o prihodnosti in se ne ozirajo na preteklost. Navdih je treba iskati v miru in stabilnosti "zaradi odgovornosti do otrok, ne glede na njihovo nacionalnost", je dodal. Posebej je izpostavil pomen medsebojnega zaupanja med voditelji v regiji ter pri tem omenil odnos, ki ga ima sam s hrvaško premierko Jadranko Kosor. "Če ne bi lani šli skozi pekel priprav in dogovorov o arbitražnem sporazumu, verjetno letos ne bi bili v raju, kot je Dubrovnik," je povedal Pahor.

Izpostavil je pomen vseh regionalnih pobud, posebej pa procesa Brdo, in kritiziral Srbijo, ki ni poslala predstavnikov ne na uvodno konferenco na Brdu pri Kranju ne na nedavno konferenco prometnih ministrov v Zagrebu. Opozoril je tudi na zadnje incidente na Kosovu in izrazil zaskrbljenost, ker bi ti po njegovih besedah lahko predstavljali začetek procesa nestabilnosti. Ocenil je, da je treba politično ukrepati, da se ne bi zastavilo vprašanje varnosti.

Dubrovniško vrhunsko srečanje je odprla hrvaška premierka Kosorjeva, med govorci pa so bili tudi hrvaški predsednik Ivo Josipović ter premierji Francije, Poljske, Bolgarije in Albanije, Francois Fillon, Donald Tusk, Bojko Borisov in Sali Berisha. Vsi so izpostavili pomen priključitve držav jugovzhodne Evrope Evropski uniji.

Konferenco bodo nadaljevali v soboto s pogovori o gospodarskem, političnem in varnostnem sodelovanju na evropskem jugovzhodu ter njegovem povezovanju z globalnimi tokovi.

Ob robu vrha bo imel Pahor vrsto dvostranskih srečanj, med drugim s Kosorjevo, s katero bosta obravnavala preostala odprta vprašanja med Hrvaško in Slovenijo. Srečanje naj bi tako izkoristila tudi za dogovor o rešitvi problema hrvaških varčevalcev in Ljubljanske banke, pa tudi za reševanje težav Joška Jorasa.