Tujina

Padla nizozemska vlada

Haag, 16. 10. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Na Nizozemskem je zaradi koalicijskega spora padla desnosredinska vlada. Krizo so povzročila prevelika razhajanja med vladnimi strankami, tudi glede širitve EU, svoj vrh pa je dosegla zaradi notranjih trenj v Listi Pima Fortuyna.

Nizozemski premier Jan Peter Balkenende
Nizozemski premier Jan Peter Balkenende FOTO: Reuters

"Na moje veliko obžalovanje je znotraj vlade prišlo do krize zaupanja," je izjavil premier Jan Peter Balkenende. Pri tem je dodal, da je storil vse, da bi našel izhod iz krize, kar pa mu ni uspelo. Nizozemska vlada, ki jo sestavljajo krščanski demokrati premiera Balkenendeja (CDA), liberalci (VVD) in Lista Pima Fortuyna (LPF), je tako padla že 87 dni po zaprisegi.

Kriza nizozemske vlade je nastopila zaradi notranjih trenj v Listi Pima Fortuyna, ki so svoj vrh doživela z današnjim odstopom dve ministrov LPF - ministrov za gospodarstvo Hermana Heinsbroeka in za zdravje Eduarda Bomhoffa. Ta sta se za odstop odločila zaradi osebnih nesoglasij. Kot je dejal nizozemski premier, pa je po pogovorih s predstavniki VVD, CDA in LPF kljub odstopu omenjenih ministrov ugotovil, "da v vladi ne obstaja dovolj velika podpora za plodno delo".

Odstop vlade bo pomenil dejanski razkroj Liste Pima Fortuyna (LPF), ki je na nizozemsko politično sceno prihrumela spomladi letos s svojim programom, s katerim je zahtevala predvsem zmanjšanje kriminala in priseljevanja. Njen ustanovitelj Pim Fortuyn je bil umorjen devet dni pred volitvami, stranka pa je nato na volitvah postala druga najmočnejša stranka v parlamentu. Nedavne javnomnenjske raziskave so pokazale, da je izgubila skoraj vso podporo javnosti in da bi ji trenutno uspelo obdržati le peščico od 26 sedežev, ki jih je dobila na parlamentarnih volitvah 15. maja.

Spori tudi zaradi EU

Notranja trenja znotraj LPF pa niso bila edina skrb, ki je ogrožala vlado premiera Balkenendeja. Po poročanju avstrijskega dnevnika Der Standard so se namreč vse tri poslanske skupine vladnih strank izrekle tudi proti takšnemu predlogu širitve Evropske unije, kot ga je prejšnji teden predlagala Evropske komisija - ta predlaga širitev unije leta 2004 z desetimi novimi članicami.

Na torkovem nočnem izrednem zasedanju nizozemske vlade je Balkenende s koalicijskima partnericama VVD in LPF, ki sta izrazili dvome glede vstopa Poljske, Latvije, Litve in Slovaške v unijo, sicer skušal najti kompromis, vendar ga je pri tem močno ovirala tudi razcepljenost v lastnih vrstah.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20