Poleg poljskega vojaka sta danes v Iraku življenje izgubila še dva vojaka koalicijskih sil, najmanj trije pa so bili ranjeni.
Ameriška vojska je sporočila, da so v raciji v kraju Faludža, kakih 50 kilometrov zahodno od iraške prestolnice, prijeli dva nekdanja iraška generala. Zajeta generala sumijo, da sta financirala in organizirala napade na okupacijske sile na tem področju. Poleg tega so odkrili tudi skrivališče orožja.
Pentagon načrtuje dodaten vpoklic
Uradniki ameriškega Pentagona so sporočili, da nameravajo v kratkem objaviti vpoklic dodatnih vojaških sil, ki naj bi odšle v Irak v začetku naslednjega leta in s tem zamenjale del tam nastanjene ameriške vojske. Načrtujejo zamenjavo kakih 100.000 vojakov, med njimi pripadnikov marincev in zračnih sil, rezervistov, pripadnikov nacionalne garde in pehote marincev. Republikanski senator John McCain je pozval administracijo, naj v Irak pošlje toliko ameriških vojakov in za tako dolgo, kot je za zmago potrebno. Sicer pa napovedujejo, da bodo število svojih ljudi v Iraku s sedanjih 132 tisoč do maja prihodnje leto zmanjšali na 100 tisoč.
Obenem naj bi število iraških vojakov po načrtih Pentagona še dodatno povišali, s sedanjih 100.000 na 170.000 in pozneje tudi do četrt milijona pripadnikov, je v sredo povedal namestnik poveljnika združenega poveljstva ameriške vojske, general Peter Pace.
ZDA pričakujejo v Iraku tudi Nemčijo
Po besedah ameriškega veleposlanika v Nemčiji Daniela Coatsa pa si ZDA želijo tudi večji prispevek Nemčije v Iraku. "Nemško podporo v Afganistanu znamo ceniti, toplo pa bi pozdravili potezo, če bi v prihodnosti tudi v Iraku prišlo do večjega nemškega prispevka," je dejal. Omenil je tudi nemška prizadevanja za pridobitev stalnega sedeža v Varnostnem svetu OZN. "Po mojem mnenju mora stalna članica varnostnega sveta pokazati tudi močan zunanjepolitični vpliv, oprt na močne oborožene sile. Na tem bi morala Nemčija še delati," meni Coats, ki je poudaril, da bi bila Nemčija zagotovo pomembna kandidatka.
Iračani skušali s tajnimi pogajanji preprečiti vojno
Časopis New York Times v četrtkovi izdaji poroča, da naj bi si upravitelji bivšega iraškega režima v začetku leta prizadeval za tajna pogajanja z ameriško administracijo za preprečitev vojne, vendar v Washingtonu za to ni bilo posluha.
Časopis se osredotoča na zgodbo libanonsko-ameriškega poslovneža Imada Hageja, s katerim je februarja v Bejrutu navezal stik vodja mednarodnega oddelka iraške obveščevalne službe Hasan al Obeidi. Hage je maronitski kristjan, rojen leta 1956 v Bejrutu, odkoder je pobegnil v ZDA leta 1976, postal uspešen poslovnež in se v 90. letih preselil nazaj v Libanon.
Obeidi naj bi ga spraševal, zakaj se Američani spravljajo na Irak namesto na Iran, ki ima dolgoletno tradicijo podpore terorizmu. Zagotavljal mu je, da Irak nima orožja za množično uničevanje, in povedal, da Irak nima nič proti, če se Američani prepričajo na lastne oči. Predlagal je, naj pošljejo 2000 agentov FBI, ki bodo imeli proste roke. Na drugem srečanju je celo privolil v razpis volitev in dejal, da če gre Američanom za nafto, potem lahko dobijo bogate koncesije. Hage je kasneje februarja odpotoval v Bagdad, kjer ga je sprejel direktor obveščevalne službe Tahir Džalil Habuš al Tikriti, ki mu je takoj ponudil izročitev Jaserja Abdula Jasina, za katerim so Američani razpisali nagrado 25 milijonov dolarjev, ker ga sumijo, da je sodeloval v pripravi napada na WTC leta 1993.
Hage je poročila o srečanjih pošiljal v Washington prijatelju Michaelu Maloofu, ki je bil zaposlen v Pentagonu, v oddelku za analize in obveščevalne dejavnosti, ki ga je vodil obrambni podsekretar za obrambno politiko in načrtovanje Douglas Feith. Ta oddelek je iskal povezave med teroristično organizacijo Al Kaido in državami, kot je Irak. Maloof je tudi dober znanec člana odbora za obrambno politiko Pentagona Richarda Perlea, ki sicer velja za enega od arhitektov napada na Iraku. Perle priznava, da je slišal za Hageove stike in se je marca z njim srečal v Londonu, kjer mu je Hage prenesel iraško prošnjo za neposreden sestanek z Američani.
Hageova sporočila naj bi povzročila intenzivno komunikacijo v Pentagonu, vendar Perle sedaj trdi, da ne verjame, da bi Sadam Husein ponujal resne predloge preko takšnih kanalov. Čeprav New York Times piše, da poznavalci razmer na Bližnjem vzhodu vedo, da je tam takšna oblika komuniciranja bolj običajna kot na Zahodu. Poskusov stikov je bilo sicer še več in to preko tujih vlad in posameznikov, predstavniki CIA pa so se z iraškimi kolegi pred vojno srečali v Rimu, vendar po trditvah ameriške strani sestanek ni bil produktiven. Poskus posredovanja preko Richarda Perlea pa je bil zadnji, saj se je 20. marca začela vojna.
