Otoške države izgubljajo obalo, saj se gladina morja zaradi vročine in taljenja ledu dviga. Opozarjajo, da je njihov obstoj odvisen od klimatskih razmer in bojijo se, da jih bo morje v bližnji prihodnosti povsem poplavilo ali pa se bodo morali soočiti z uničujočimi tropskimi nevihtami.
Odločeni, da bodo svoje težave jasno predstavili svetovnim velesilam, so se odpravili na podnebno konferenco v Cancunu, a kmalu so bili razočarani. "Slišijo nas že, a nas ne poslušajo. Čeprav smo zelo zagnani pri predstavljanju naših težav, mislim, da te letijo na gluha ušesa,“ je dejala Marlene Moses, predstavnica pacifiške države Nauru v Združenih narodih.
Uradni Nauru že dlje časa izpostavlja, da je mednarodna skupnosti, kljub dokazom o vse večjem vplivu klimatskih sprememb na življenje in opozorilom znanstvenikov, da bodo v tem stoletju temperature naglo narasle, v zadnjem desetletju naredila bore malo, da bi nadomestila problematičen kjotski protokol.
Da je nujno treba najti rešitev, opozarja tudi otoška država Palau. "Najbolj viden negativni vpliv klimatskih sprememb je naraščajoča plima. Obalne vasi in nizkoležeče kmetije je zajela ali pa poplavlja morje,“ je dejal tamkajšnji predsednik Johnson Toribiong in dodal, "hiše, ki so jih ljudje zgradili že pred leti in so takrat upoštevali najvišjo plimo, so zdaj že občasno poplavljene.“
Predstavniki države Palau opozarjajo tudi na to, da klimatske spremembe dramatično spreminjajo ekosistem. Skrbi jih zaradi njihovega koralnega grebena, saj je ta dom številnim živalskim vrstam in greben je ključni del večje ekološke strukture. Blažitev podnebnih sprememb, zaščita ekosistema in mednarodna podpora je tako ključna za državi, kot sta Nauru in Palau.
Poudarjajo, da so manjši narodi bolj ranljivi zaradi sprememb v okolju in tako potrebujejo mednarodno pomoč. Predstavniki pacifiških otokov so tako na konferenci v Cancunu mednarodno skupnost opozorili, da mora čim prej sprejeti nov podnebni dogovor.
A neuspešna konferenca v Kopenhagnu, je pustila grenak priokus. Tako so se države na tokratni konferenci raje osredotočile na oblikovanje orodij za delo v prihodnosti kot pa na neke konkretne predloge, kako bi posamezne države lahko zmanjšale izpuste toplogrednih plinov. "Ne potrebujemo končnega dogovora glede vseh težav, potrebujemo pa napredek na vseh frontah,“ je dejal Ban Ki Mun.
Naurujeva predstavnica Marlene Moses je tako nad dogajanjem razočarana. "Nočemo še enega dogovora brez zaključkov, ki je hkrati tudi netransparenten in neobvezujoč," je dejala. Prepričana je sicer, da se majhne države ne bodo predale in se bodo še naprej borile za svoje preživetje, čeprav se zaveda, da brez pomoči večjih držav, predvsem v materialni obliki, ne bo šlo.
KOMENTARJI (36)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.