Nemške oblasti za letos javno sicer še napovedujejo prihod nekje od 800.000 do milijona prosilcev za azil, a v resnici naj bi že računale na kar 1,5 milijona beguncev, danes razkriva najbolje prodajani nemški dnevnik Bild. Agencija EU za nadzor zunanje meje Frontex je sicer letos naštela prihod že 630.000 ljudi brez dokumentov v Unijo.
"Migracijski pritiski se bodo še naprej krepili. Za zadnje četrtletje sedaj pričakujemo že nekje med 7000 in 10.000 nezakonitih prehodov meje dnevno," navaja Bild, ki ga povzema več tujih medijev. Časnik povzema interno poročilo nemških oblasti, ki zaenkrat nosi oznako zaupno.
Kot opozarja poročilo, tako visoko število prosilcev za azil predstavlja nevarnost, da bodo ti za nemške zvezne dežele in občine – ki imajo že sedaj precejšnje težave pri iskanju nastanitvenih kapacitet in potrebščin – postali preveliko breme.
Oblasti poleg tega skrbi, da bodo tisti, ki jim bo azil odobren, v Nemčijo nato pripeljali še svoje družine. Glede na družinske strukture na Bližnjem vzhodu, od koder prihaja večina beguncev, bi to pomenilo, da bi lahko vsak posameznik, ki prejme azil, v neki bližnji prihodnosti pripeljal še od štiri do osem družinskih članov.
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je v nedeljo izjavil, da mora Evropa omejiti število ljudi, ki prihajajo. Nemška kanclerka Angela Merkel, ki je v preteklosti zatrdila, da bodo sirski begunci, ki bežijo pred vojno, v Nemčiji dobili azil, je vse bolj pod pritiskom, tako zaradi upadanja podpore v javnosti kot zaradi nasprotovanja drugih politikov, predvsem iz CSU.
Nemški notranji minister dopušča vračanje beguncev v Slovenijo in na Hrvaško
Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je v pogovoru za Stuttgarter Nachrichten, ki je bil objavljen v nedeljo na spletu, nakazal možnost, da bi Nemčija v skladu z dublinsko uredbo EU begunce v prihodnje vračala nazaj v Slovenijo in na Hrvaško.
Minister je v pogovoru pojasnil, da je za registracijo beguncev in obravnavo njihovih prošenj za azil v skladu z dublinskim sistemom, ki velja v EU, načeloma odgovorna tista država članica unije, v katero begunci najprej pridejo.
In to je trenutno največkrat Grčija, kar pomeni, da po dublinskem sistemu načeloma obstaja možnost vračanja prosilcev za azil iz Nemčije v Grčijo. A težava je v tem, da so različna sodišča v preteklosti odločila, da obravnava beguncev v Grčiji ni primerna in da so tam kršene njihove človekove pravice, zato vračanje ljudi tja ni mogoče.
Podobne sodne odločitve so bile sprejete tudi glede Madžarske, je nadaljeval de Maiziere in ob tem dodal, da so pri Hrvaški in Sloveniji razmere drugačna, saj tovrstnih ovir ni. Zato je treba po njegovih besedah dejansko preveriti, ali bi lahko Nemčija povečala vračanje prosilcev za azil v ti dve državi.
Minister je sicer v pogovoru večkrat posvaril, da obstajajo meje, do katerih Nemčija še lahko gre pri sprejemu beguncev, saj jih v državo že nekaj časa prihaja na tisoče vsak dan. Kot je opozoril, je treba zato poiskati druge rešitve na ravni EU.
"Nekje pač obstaja neka faktična meja sprejemnih kapacitet. Že sedaj je precej težko vsem beguncem priskrbeti streho nad glavo. A nam še uspeva," je dejal in obenem opozoril, da postaja položaj z naraščanjem števila beguncev vse težji – ne le v smislu kapacitet v smislu nastanitve, temveč tudi z vidika kapacitet za obravnavo prošenj za azil in za integracijo prišlekov.
Med drugim je tudi potožil, da so bili begunci v Nemčiji nekje do poletja še hvaležni za sprejem, prijazni do oblasti in ubogljivi – v smislu da so se pustili registrirati, porazdeliti na različne konce države ipd.
"Od nedavnega pa opažamo, da številni begunci na to ne pristajajo več. Ali se sploh nočejo registrirati ali pa le tam, kjer je po njihovem prav in dobro. Ne pustijo se porazdeliti. To pa ne gre," je še dejal nemški notranji minister.
Ostojić: Obstajajo druga vrata proti EU, če bo Madžarska zaprla svojo mejo
Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je v nedeljo ponovil, da obstaja operativni dogovor med Hrvaško in Slovenijo o skupnem preusmerjanju beguncev proti Avstriji in Nemčiji, če bi Madžarska zaprla mejo s Hrvaško. Do danes zjutraj je na Hrvaško prišlo že več kot 116.000 beguncev, večino so prepeljali proti Madžarski.
Ostojić je v pogovoru za oddajo Nedjeljom u 2 na hrvaški televiziji dejal, da obstajajo "druga vrata" proti EU, če bo Madžarska zaprla svojo mejo. "Na operativni ravni obstaja dogovor s slovenskimi kolegi. Seveda, razumni ljudje vedo, da je bolje ljudi prevažati organizirano, kot da bi oni sami poskušali iskati svojo pot naprej," je Ostojić odgovoril na vprašanje, ali so ta "druga vrata" Slovenija.
Šefic: Slovenija dela po lastnih načrtih
Slovenija s Hrvaško ni sklenila dogovora o koridorju za begunce, če bi Madžarska dokončala ograjo na meji s Hrvaško, je za 24UR zatrdil državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. S tem je zanikal navedbe hrvaškega notranjega ministra Ranka Ostojića, ki je večkrat dejal, da obstaja operativni dogovor med Hrvaško in Slovenijo o skupnem preusmerjanju beguncev proti Avstriji in Nemčiji. Slovenija dela po lastnih načrtih, je zatrdil Šefic.
Na notranjem ministrstvu poudarjajo, da so ves čas v stiku z vsemi sosednjimi državami, da sodelujejo na operativni ravni, a da s Hrvaško ne obstaja noben konkreten dogovor o morebitnem koridorju. Šefic je še dodal, da so sicer odprti vsi scenariji, če se bo pritisk na Slovenijo povečal.
Vse je odvisno od Nemčije
Kot je pojasnil hrvaški minister Ostojić, prihodnje poteze niso odvisne ne od Hrvaške, Slovenije in Madžarske niti od Avstrije temveč predvsem od Nemčije.
Poudaril je, da nobena žica ali ograja ne more ustaviti begunskega vala. "Edina rešitev, ki bi bila učinkovita v tem primeru, bi bilo streljanje na te ljudi, a ne vem, kdo bi se lahko odločil za kaj takega," je še dejal Ostojić.
Hrvaški premier Zoran Milanović je v nedeljo omenil možnost, da bi tudi Hrvaška zgradila ograjo na svoji meji. Kot je poudaril, bi šlo za "najbolj skrajno rešitev", za katero je prepričan, da se ne bo zgodila. Prejšnji teden je Milanović potrdil, da je Hrvaška okrepila policijske enote na meji s Črno goro ter da bo ta del hrvaške meje zaprt za begunce.
Na Hrvaško je od sredine septembra do danes zjutraj iz Srbije prispelo več kot 116.286 beguncev oziroma migrantov, je potrdilo hrvaško notranje ministrstvo. Večino so organizirano prepeljali do meje z Madžarsko. Pričakujejo tudi nadaljevanje begunskega vala iz Srbije, od koder so od polnoči sprejeli približno 2500 ljudi.
Madžarska policija je medtem danes sporočila, da je na Madžarsko od začetka leta vstopilo 312.111 migrantov, zgolj prejšnjo noč nekaj manj kot 6000 iz Hrvaške in nekaj deset iz Srbije. Od začetka leta so imeli 176.168 prosilcev azila, zaradi ilegalnih prehodov meje in uničenja žice na meji pa so ovadili več kot 560 oseb.
Medtem je s skrajnega vzhoda Hrvaške iz Tovarnika proti madžarski meji odpeljal 53. izredni vlak z begunci, so potrdili na hrvaških železnicah.
Kot so dodali, so od nedelje zvečer začeli postopno normalizacijo prometa mednarodnih in obmejnih vlakov na mejnih prehodih s Slovenijo in Srbijo. Prvi vlak bo današnji med Beogradom in Zürichom v Švici. Nato bodo sledili tudi vlaki od Zagreba proti Münchnu in Frankfurtu. Proti Madžarski pa redni železniški potniški promet še vedno ne poteka.
EU in Turčija se trudita vzpostaviti nov odnos zaupanja
"Nedvomno mora EU bolje upravljati svoje meje. Enako pričakujemo od Turčije," je po srečanju z Erdoganom poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Beg na sto tisoče beguncev iz Turčije v Evropo se po njegovih besedah mora ustaviti, EU tega ne more storiti sama, temveč potrebuje turško stran.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je izpostavil potrebo po novem odnosu vzajemnega zaupanja in skupnem migracijskem načrtu, pa je pred srečanjem z Erdoganom nakazal možnost napredka v dialogu o vizumski liberalizaciji, ki jo želi Turčija. Dejal je, da je močno naklonjen premikom pri tem vprašanju.
Juncker je tako potrdil neuradne navedbe, da bi lahko Turčija v zameno za pomoč pri nadzoru turško-grške meje hitreje napredovala na poti do tega cilja. EU in Turčija sta dialog o vizumski liberalizaciji začeli decembra 2013. Naslednje, drugo poročilo o pripravljenosti Turčije na ta korak se pričakuje konec tega ali v začetku prihodnjega leta.
Danska zaostruje pogoje za pridobitev državljanstva
Danska, ki je letos že znižala prejemke za prosilce za azil, zdaj zaostruje še pogoje za pridobitev državljanstva. "Pridobitev danskega državljanstva je nekaj zelo posebnega, zato je tudi razumljivo, da dvignemo letvico, kdaj lahko posameznik postane danski državljan," je danes dejala danska ministrica za integracijo Inger Stojberg.
Prosilci za državljanstvo bodo morali opraviti jezikovni test, pa tudi test o aktualnem dogajanju, pri katerem bodo morali zbrati 80 odstotkov pravilnih odgovorov namesto sedanjih 73 odstotkov. Prav tako bodo morali biti finančno neodvisni, in sicer štiri leta in pol v petletnem obdobju.
Pri prosilcih, ki so bili kaznovani, se bo obdobje, ki mora preteči od obsodbe, preden lahko vložijo vlogo za državljanstvo, podaljšalo za polovico. "Preveč je ljudi, ki so dobili državljanstvo in ne znajo govoriti dansko," je izjavila predstavnica liberalne stranke Venstre, iz katere prihaja tudi Stojbergova. Predlog poleg stranke Venstre podpirajo tudi skrajna desna Ljudska stranka, konservativci, Liberalno zavezništvo in socialdemokrati. Kdaj naj bi o njem glasoval parlament, še ni znano, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
