Ostali na različnih straneh

Delegaciji Beograda in Prištine sta v avstrijski prestolnici končali dvodnevni četrti krog pogovorov o decentralizaciji oblasti na Kosovu, poročajo srbski mediji. Kot je na konferenci za novinarje povedal namestnik posebnega odposlanca ZN za pogajanja o prihodnjem statusu Kosova Albert Rohan, sta delegaciji prišli do stičnih točk, čeprav se nista mogli dogovoriti o oblikovanju novih občin v pokrajini. Do novega kroga pogajanj naj bi prišlo 23. maja, prav tako na Dunaju.

Nove občine z večinskim srbskim prebivalstvom

Avstrijski diplomat Rohan, ki je predsedoval neposrednemu dialogu med Beogradom in Prištino tudi na prejšnjih treh srečanjih njunih delegacij na Dunaju, je po končanih pogovorih povedal, da je mednarodna skupnost podprla zavzemanje Srbije za oblikovanje novih občin v pokrajini, v katerih bi večino predstavljalo srbsko prebivalstvo.

Na dvodnevnih pogovorih je bilo sicer sprejeto stališče, da bi morale imeti nove srbske občine določeno velikost oziroma približno 5.000 prebivalcev, od tega približno 70 odstotkov Srbov. Te občine bi morale biti gospodarsko razvite in imeti "potrebno infrastrukturo".

Kot je še poudaril Rohan, je eno od težjih vprašanj na pogovorih predstavljala vrnitev razseljenih Srbov na Kosovo. "To je potencial za povečanje števila Srbov, ki pa še niso tam. Razseljenci se imajo seveda pravico vrniti, toda nihče ne bo oblikoval občin le na podlagi upanja, da se bodo vrnili", je poudaril mednarodni posrednik.

Albanci so privolili v oblikovanje treh novih srbskih občin (Gračanica, Ranilung in severni del Kosovske Mitrovice) ter razširitev ene že obstoječe občine (Novo Brdo). Srbska stran bi rada poleg petih obstoječih dobila še 14 novih občin, za katere naj bi spremenili sedanje meje.

Kot je povedal Rohan, je prištinska delegacija pristala le na pobudo za Gračanico in Novo Brdo, ker meni, da so nekatere druge občine premajhne, posamezne se opirajo le na obstoj tamkajšnjih srbskih cerkva ali samostanov, ostale pa na pričakovanja, da se bodo razseljeni Srbi vrnili.

Kaj narediti s Kosovsko Mitrovico?

Kar zadeva Kosovsko Mitrovico je Rohan pojasnil, da se Beograd zavzema za združitev njenega severnega - srbskega - dela z bližnjim mestecem Zvečani. Albanska delegacija po drugi strani zagovarja oblikovanje enotnega mesta z dvema občinama in eno skupno upravo ter predlaga, naj ima oblast v mestu v prihodnjih treh letih mednarodni upravitelj.

Eden od članov srbske delegacije, Slobodan Samardžić, je po končanih pogovorih povedal, da bo Beograd vztrajal pri svojem predlogu o oblikovanju novih občin. "Naš predlog ni predmet trgovanja, saj temelji na trdnih merilih", je poudaril Samardžič in dodal, da je druga stran predlagala le tri nove občine, "ki pa sploh ne bi bile prave občine".

Vodja kosovskih pogajalcev na Dunaju Ljufti Haziri je v četrtek pojasnil, da se Priština zavzema za občine, ki bi bile "gospodarsko trdne", Srbi pa so prispeli na Dunaj "s starimi listinami in predlogi" in so po njegovih besedah govorili o stvareh, "ki jih mi ne razumemo". Priština načelno nasprotuje oblikovanju občin po etničnem merilu, pri čemer naj bi vztrajal Beograd.

Namestnik posebnega odposlanca ZN za pogajanja o prihodnjem statusu Kosova Marttija Ahtisaarija je napovedal, da bo še pred prihodnjim krogom neposrednih pogovorov med Beogradom in Prištino srbsko in kosovsko prestolnico obiskala delegacija dunajskega Urada ZN za pogajanja o statusu Kosova (UNOSEK), ki jo bo vodil predstavnik Evropske unije Stepan Lehne. Kot je še povedal Rohan, bo on sam Beograd in Prištino obiskal 16. oziroma 18. maja.