Osnutek podnebnega sporazuma na mizi: 'Burna razprava glede blaženja podnebnih sprememb'

Pogajalci držav udeleženk mednarodne podnebne konference v Parizu so danes po več dneh tehničnih pogajanj predložili osnutek sporazuma, o katerem bodo v ponedeljek začeli razpravljati na ministrski ravni. 

Glavni slovenski pogajalec Zoran Kus je dejal, da so danes objavili dokument, ki je nastal po štirih dneh tehničnih pogajanj. Gre za 48 strani, od tega 21 strani zajema osnutek sporazuma, 22 strani sklep konference, pet pa aneks, ki zajema izjave pogodbenic, ki so želele, da se njihova stališča izrazijo še v posebnem dokumentu.

Osnutek podnebnega sporazuma naj bi potrdili na zaključnem plenarnem zasedanju po prvem tednu konference, ki ga bo vodil francoski zunanji minister Laurent Fabius. Dokument bodo nato predali v politična pogajanja na ministrski ravni, ki se bodo začela v ponedeljek.

Kus je dejal, da danes objavljena različica osnutka ni bistveno krajša od predhodne ob začetku konference.

'Smo bliže sporazumu ...'

V tehnična pogajanja so šli malo bolj ambiciozno, kot je bil na koncu izkupiček, je priznal Kus. "Pričakovalo se je, da bomo vsaj nekaj vsebin zaključili, kar bi se izrazilo v krajšem osnutku. So pa nastavki pogajanj takšni, da bodo ministrom omogočili lažje razrešitev odprtih vprašanj," je povedal Kus. O odprtih političnih vprašanjih, kot je recimo, kaj bo pravno obvezujoče in kaj ne, pa tako ali tako morajo odločiti ministri, je pojasnil.

"Smo bliže sporazumu, čeprav opcije še vedno ostajajo v dokumentu. Tehnična skupina nekih večjih vsebinskih problemov ni uspela razrešiti, a so razprave že nakazale možne rešitve, ki smo jim bliže. Te niso bile izražene v dokumentu, temveč v razpravah," je zatrdil Kus.

Razprava na tehničnih pogajanjih se je po njegovih besedah razplamtela med drugim o načelu človekovih pravic. Nekatere pogodbenice, predvsem EU in tako tudi Slovenija, so vztrajale, da je treba te pravice zapisati v dokument.

"Burna razprava je potekala tudi glede blaženja podnebnih sprememb in o prilagajanju na te spremembe, pri čemer je bil poudarek, da je treba blaženje uravnotežiti z elementom prilagajanja. Razvite države bolj poudarjajo blaženje, države v razvoju pa prilagajanje ter izgube in škodo zaradi podnebnih sprememb," je povedal Kus.

Opazno je bilo zbliževanje stališč ZDA s stališči EU, je ocenil Kus. Poleg tega se je pokazal razkol znotraj držav v razvoju, ki so bile najprej enotne, sedaj pa so nekatere bolj fleksibilne in zbližujejo stališča z razvitimi državami.