Tujina

Osnovni načeli Trumpove davčne reforme sta poenostavitev in razbremenitev

Washington, 27. 04. 2017 09.10 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Osnovno načelo Trumpove davčne reforme je poenostavitev davčnih napovedi za Američane. Zaradi tega Trump predlaga podvojitev splošne olajšave za posameznike in družine, obenem pa odpravo vseh posebnih olajšav razen olajšav za hipotekarne kredite in za dobrodelne dajatve. S tem naj bi zaprli številne davčne vrzeli. Glede vprašanja Severne Koreje pa ostajajo pri politiki, ki so jo vodili Trumpovi predhodniki.

Ameriški finančni minister Steve Mnuchin in direktor Nacionalnega gospodarskega sveta Bele hiše Gary Cohn sta medijem podala osnovna načela velike davčne reforme, ki jo predlaga predsednik ZDA Donald Trump. Zakonodaja je sicer še v postopku oblikovanja in bo predmet dogovarjanj v kongresu, a osnovni načeli sta poenostavitev in razbremenitev.

Predloga torej še ni, so pa načela, na katerih naj bi reforma stala, ko bo potrjena predvidoma do konca leta. Osnovno načelo je poenostavitev davčnih napovedi za Američane. Zaradi tega Trump predlaga podvojitev splošne olajšave za posameznike in družine, obenem pa odpravo vseh posebnih olajšav razen olajšav za hipotekarne kredite in za dobrodelne dajatve. S tem naj bi zaprli številne davčne vrzeli.

Splošna olajšava za poročeni par oziroma družino naj bi bila po novem kar 24.000 dolarjev. Trump namerava prav tako odpraviti davek na dedovanje, ki mu republikanci pravijo "smrtni davek". Plačajo ga potomci oziroma dediči pokojnega, preden lahko nasledijo premoženje.

Trumpova administracija je predstavila načela davčne reforme.
Trumpova administracija je predstavila načela davčne reforme. FOTO: AP

Po novem naj bi bili v ZDA pri dohodnini za posameznike in družine le trije davčni razredi in ne več sedem. Najrevnejši bodo davek plačevali po 10-odstotni stopnji, uvedena pa bosta še 25-odstotni in 35-odstotni razred za najbogatejše.

Mnuchin in Cohn sta zagotavljala, da je reforma namenjena srednjemu razredu in ne bogatim, čeprav bodo imeli korist od nje vsi. Vključno s podjetji, saj reforma predvideva znižanje sedanje stopnje davka na dobiček za velika podjetja s 35 na 15 odstotkov in za majhna podjetja s skoraj 40 na 15 odstotkov. Oba sta zavrnila skrbi pred naraščanjem javnega dolga in proračunskega primanjkljaja z utemeljitvijo, da bo učinek na pospešitev gospodarske rasti tak, da bo dovolj novih davčnih prilivov.

Trump je med kampanjo napovedoval, da bo gospodarsko rast pospešil do kar šest odstotkov, česar noben resen ekonomist ne verjame in tudi Mnuchin je bil bolj realen, ko je napovedal pospešitev rasti na tri odstotke.

Davčna načela predvidevajo ukinitev zvezne davčne olajšave za plačevanje državnih in lokalnih davkov, kar pomeni, da prebivalci držav oziroma mest z visokimi davki, kot je New York, ne bodo deležni tako velike skupne olajšave. Mnuchin je dejal, da to odpravljajo, ker ni naloga zvezne vlade, da subvencionira zvezne države.

Kot kaže, je Trump odstopil od namere, da uvede poseben davek na uvoz, čemur so odločno nasprotovala uvozna podjetja, ker bi morala potem povišati cene za potrošnike. Trump pa namerava uvesti teritorialno načelo za korporacijske davke. To pomeni, da bodo podjetja s sedežem v ZDA plačevale davke le v ZDA, s čimer se odpravlja načelo svetovnih prihodkov.

Trump senatorje seznanil s strategijo diplomatskega in gospodarskega pritiska na Severno Korejo

Medtem Trumpova administracija ostaja pri politiki do Severne Koreje, ki so jo vodili njegovi predhodniki. Člani ameriškega sveta za nacionalno varnost so v sredo senatorjem v Beli hiši pojasnili, da bodo na Pjongjang pritisnili z gospodarskimi in diplomatskimi sankcijami.

Bela hiša je v sredo pripeljala vseh 100 senatorjev v staro izvršno zgradbo, to je veliko sivo poslopje na zemljišču Bele hiše, kjer so pisarne sveta za nacionalno varnost. Tam so skušali pomiriti njihove skrbi zaradi naraščanja napetosti med ZDA in Severno Korejo.

ZDA dobrih vojaških opcij za uničenje jedrskega in raketnega programa Severne Koreje nimajo, ker je ogroženih več milijonov življenj v Južni Koreji in morda tudi na Japonskem. V prihodnjih dneh bo začel delovati ameriški protiraketni sistem, ki ga nameščajo v Južni Koreji. S podrobnostmi v zvezi s tem je kongres seznanil poveljnik tihomorskih sil admiral Harry Harris.

Ameriški raketni ščit razburja Rusijo in Kitajsko, ki menita, da se lahko uporabi tudi za obrambo pred njuno oborožitvijo, vendar pa to Washingtona trenutno ne skrbi toliko kot verjetnost, da bo severnokorejski voditelj Kim Džong Un v prihodnosti dobil raketo, ki lahko doseže ZDA. Admiral Harris je menil, da mu bo nekoč to zagotovo uspelo.

Za zdaj pa bodo ZDA uporabljale podobne prijeme kot v času prejšnjih vlad. "Pristop vlade do Severne Koreje, da se odpove jedrskemu in raketnemu programu ter programu širitve orožja, je zaostrovanje gospodarskih sankcij in diplomatskih ukrepov skupaj z zavezniki in regionalnimi partnerji," pravi izjava članov sveta za nacionalno varnost, ki ne omenja vojaškega posredovanja ampak zagotavlja samoobrambo in obrambo zaveznikov.

Ključnega pomena bo sodelovanje Kitajske, je povedal republikanski senator John McCain. Tega se Trump glede na laskave izjave o Kitajski v zadnjem času očitno dobro zaveda.
Med možnostmi za pritisk je uvrstitev Severne Koreje nazaj na seznam držav podpornic terorizma, izključitev Severne Koreje iz mednarodnih organizacij in zapiranje veleposlaništev ter konzulatov komunistične države v tujini.

V petek bo v New Yorku o Severni Koreji potekala seja Varnostnega sveta ZN, ki jo bo vodil državni sekretar ZDA Rex Tillerson.

Severnokorejska misija pri ZN je v sredo sporočila, da bodo na totalno ameriško vojno odgovorili z jedrskim orožjem in bodo zmagali v boju z ameriškimi imperialisti. Kim naj bi se pripravljal na nov jedrski poskus, kot kaže pa vojne še ne bo.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (18)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

puspan
27. 04. 2017 18.16
-1
S tem, kar je v tem kratkem času počel, je bolj obremenitev, kot razbremenitev Amerike.
nikhrast
27. 04. 2017 14.58
Ameriški davčni sisitem je drugačen kot slovenski. V Severni Ameriki moreš izpolniti davčno polo in prijaviti vse dohodke, še napitnino, potem pa polno davčnih olajšav in kreditov, komplicirana zadeva, tako folk sam ne izpolnuje te pole. Si predstavljaš da natakarji v eltni restavraciji ne bi najavili napitnino, se spomnim kaj mi je povedal en natakar kako so jih ujeli v njegovi restavraciji.
supergigi
27. 04. 2017 10.56
+0
Odlična davčna reforma, se vidi da Trump ve kaj dela.
frako
27. 04. 2017 10.59
-1
NašDONALDO
27. 04. 2017 10.33
+5
pošteno. vendar pri nas ni upanja za kaj takega, da bi se podvojila splošna davčna olajšava. pa da bi se poenostavilo, o ne! pri nas se bo dodatno zapletlo, da se ne ve več kdo pije in kdo plača, da pol leta kot obrtnik porabiš le za administracijo in nazadnje te štrukljasta država obravnava kot goljufa!
korintos23
27. 04. 2017 10.24
-3
trumpek, kje si, krucifiks, a potem še ne boste orali in branali po sev. Koreji? hahahaha
Ramzess
27. 04. 2017 10.10
-1
Davek na dedovanje, dediščino, več deduješ več davka plačaš, morda je kateri del dediščine izvzet iz tega, morda ti. osnovna sredstva. In kaj dedičem potem še ostane, kaj če ne morejo plačati davka, še en način kako lahko država vzame tujo lastnino. In kaj ima država sploh z dedovanjem, dediščino, kar je čisto zasebna zadeva in izbranega pravnika, ki pa mora to zasebnost spoštovati.
frako
27. 04. 2017 10.13
+3
začne se od 5 milojnou vrednosti dalje. če misliš da taki nimajo za ta dauk se smešno motiš. pa še tisoče izjem je zravn tko da mislm da je blo lan sam ene 50 družin katere bi morale plačat ta dauk v primeru smrti.
frako
27. 04. 2017 10.19
+1
Glaun da so zmanjšal dauk na kapitalske donose kar so pozabl oment v tem članku s 23,8 na 20 % s tistimi procenti se je financiral obamacare. Sej vemo da tisti ki profiterajo s špekulacijami na borzah ne smejo met velik obdaučen njihou dobiček ker tako trdo delajo in zagotauljajo službe :D
korintos23
27. 04. 2017 10.26
-3
Potem bo tistih 50 milijonov Amerov, kateri živijo pod pragom revščine, zaživelo boljše?
nikhrast
27. 04. 2017 14.53
Davki na dediščino so visoki, upam da ne boš pojerbal bajto na Floridi. Moji sorodniki so jo napisali na sina ko so jo kupili.
frako
27. 04. 2017 10.05
+1
na ekonomiji se ne bo nič poznalo tko kt se ni pod bušom. poznal se je pod reganom k je manjšal dauke s 70%, zdej pa bogataši že tko praktično ne plačujejo daukou tko da ni efekta ko jih režeš.
frako
27. 04. 2017 09.31
+0
V tako imenovanih zlatih časih amerike katerih se tako nostalgično spominjajo republikanci so bli dauki naviti do 91%
CestniKolesar370Wattov
27. 04. 2017 11.41
+1
S toliko luknjami v zakonodaji in toliko olajšavami, da nihče dejansko ni plačeval teh 91%, ki so veljali za zaslužek nad skoraj 4 milijone dolarjev letno. Amerika je postala "superpower" že v 19. stoletju in takrat davkov na dohodek sploh ni bilo.
frako
27. 04. 2017 11.57
-1
Gre se bl kdaj je šlo srednjemu sloju in revežem najbolje, to je blo v času visokih davkov. K je država lahko zagotovila kvalitetno šolstvo, vodo, socialo, olajšave, spodbudne projekte .... Lahko se je zmišljevala projekte kot recimo človeka na luno poslat...., ka pa zdej sam še za vojsko majo k more bit privat vojska bogatašou drugo pa vse propada.
JagodaBoštjan
27. 04. 2017 12.05
94% na posameznike, na zaslužek čez 25.000 $ (današnji standard 400.000 $) pod FDR-jem, leta 1944.
frako
27. 04. 2017 09.29
+2
Osnovno načelo je bgatašem zmanjšat davke na minimalo.
CestniKolesar370Wattov
27. 04. 2017 11.40
+2
Osnovno načelo je vsem zmanjšat davke na minimalo.