Policiste pričakal z dvignjenimi rokami

Norveški premier Jens Stoltenberg je zaradi številnih kritik, da se je policija prepozno odzvala na morijo na otoku Utoya, ustanovil t. i. "komisijo 22. julija", ki bo dogodke podrobno preiskala. Ustanovitev komisije so podprle vse politične stranke.

"V reševalni operaciji smo uporabili ljudi, ki so bili na voljo," je še zatrdil premier. Tudi policija je na današnji novinarski konferenci zanikala očitke, da so se prepozno odzvali na streljanje na otoku. Dodali so, da iskalna akcija na otoku še poteka. Medtem naj bi se po poročanju norveške televizije število pogrešanih po napadih s pet znižalo na enega. Policija sicer tega ni ne potrdila ne zanikala, češ da lahko govorijo samo o tem, koliko je bilo mrtvih in ranjenih.

Po navedbah v medijih naj bi policisti vsaj deset minut izgubili, ker niso mogli prižgati motorja čolna, s katerim so bili namenjeni na Utoyo. Predstavniki policije so sicer zanikali, da bi zaradi težav z motorjem nastala pomembnejša zamuda, saj so policisti takoj šli v drug čoln.

V času, ko so na kraj dogodka prišli policisti, pa je nad otokom že krožil helikopter s televizijsko ekipo. Kot je za AP povedal snemalec Marius Arnesen, so na kraj dogodka prispeli med 18. uro in 18.10, medtem ko so policisti, kot sami zatrjujejo, na otok prišli ob 18.25.

'Čas pred 22. julijem in čas po 22. juliju'

Premier sicer napoveduje, da se bodo ljudje po napadih, ki sta se zgodila v petek v Oslu in na otoku Utoya, še bolj angažirali v politiki. Sicer pa bo odgovor na napada "več demokracije".

Poudaril je, da napadi Norvežanov ne bodo prestrašili. "Cilj takih napadov je sejati strah in paniko. Ne bomo pustili, da se to zgodi. Odločno moramo braniti svoje vrednote," je dejal.

"Jasno je, da na Norveškem obstaja čas pred 22. julijem in čas po 22. juliju," je dejal Stoltenberg in dodal, da je od minulega petka "dobil številna znamenja", da bo Norveška po terorističnih napadih še bolj odprta in strpna demokracija.

Dejal je še, da so skrajni pogledi sicer legitimni, ne pa tudi njihovo nasilno uveljavljanje. "V demokratični in odprti družbi moramo sprejemati različne poglede, tudi tiste, ki jih ne maramo, tudi tiste, za katere menimo, da so skrajni, vendar pa nikoli ne smemo sprejemati nasilja," je izjavil.

Policiste pričakal z dvignjenimi rokami

Policija je na današnji novinarski konferenci predstavila nove podrobnosti morije na otoku Utoya. Breivik je na otoku policiste pričakal z dvignjenimi rokami in je orožje odložil, še preden so mu ukazali, naj to stori, je dejal eden od policistov, ki so sodelovali v akciji, Jacob Baertens.

Baertens, sicer pripadnik posebne policijske enote Delta, je povedal, da so ob prihodu na otok zaklicali, da so oboroženi policisti, da bi pritegnili pozornost. Morali so skozi grmovje, tako da niso imeli pregleda nad dogajanjem. Ko so prišli v gozd, pa so pred sabo opazili napadalca, ki je imel roke nad glavo, orožje pa je ležalo kakih 15 metrov stran.

O tem, kaj je sledilo, policist ni želel govoriti, je pa dejal, da je kljub kritikam ponosen na to, kako so izvedli operacijo.

Vodja enote Delta Anders Snortheimsmoen pa je dejal, da bi napadalca takoj ustrelili, če se ne bi predal oziroma ne bi ubogal ukazov. Bali so se namreč, da ima za pasom eksploziv.

Zaposlili bodo 100 novih policistov

Medtem pa so iz norveškega sindikata policistov sporočili, da bodo v policiji takoj zaposlili sto novih policistov, za kar naj bi namenili 2,6 milijona evrov. Kot je povedala tiskovna predstavnica sindikata, je pravosodno ministrstvo že odobrilo sredstva v ta namen, zaposlili pa bodo diplomante policijske akademije, ki so še brez zaposlitve.

Nove policiste bodo zaposlili na območju Osla in Utoye, saj so tamkajšnji policisti zaradi obilice dela v zadnjih dneh izčrpani, številni pa so morali prekiniti dopust.

Breivikove trditve preučuje tudi britanska MI5

Nikakršnih dokazov ni, da je Breivik pri izvedbi petkovega dvojnega terorističnega napada v Oslu in otoku Utoya sodeloval s še dvema celicama, kot trdi sam, je izjavila vodja norveške obveščevalne službe Janne Kristiansen. "Za zdaj nimamo nikakršnih dokazov o drugih celicah na Norveškem ali v Veliki Britaniji," je Kristiansenova komentirala Breivikove trditve. "Vprašanju (drugih celic) posvečamo posebno pozornost že od petka, vendar po štirih dneh preiskav še nismo prišli do nikakršnih dokazov," je še dodala Kristiansenova. Breivik je v svojem manifestu omenjal povezave z britanskimi skrajnimi desničarji in Angleško obrambno ligo (EDL). Verodostojnost trditev, ki jih je EDL že zavrnila, zdaj po besedah Kristiansenove preverja tako norveška obveščevalna služba kot britanska MI5.

Kristiansenova je danes zatrdila še, da je po njenem mnenju Breivik psihično normalen, a "popolnoma zloben". "Tudi sama sem v preteklosti bila zaščitna odvetnica in po mojem mnenju je to očitno duševno zdrav človek, ker je zelo dolgo ostal skoncentriran in ravnal zelo premišljeno," je dejala. "Moje izkušnje s tovrstnimi strankami kažejo, da gre praviloma za dokaj normalne osebe, ki so izprijenega uma, ta oseba je pa poleg tega še popolnoma zlobna," je dejala Kristiansenova.

Po bombnem preplahu iščejo 42-letnika

Danes zjutraj je odjeknila novica, da zaradi sumljivega kovčka, ki so ga odkrili na glavni železniški postaji v Oslu oziroma na avtobusu, ki je vozil potnike na letališče, poteka evakuacija ljudi z območja. 

Državna televizija je najprej poročala, da policija išče "nevarnega, neuravnovešenega moškega, ki se je poistovetil z množičnim morilcem Breivikom". Moškega so v ponedeljek izpustili iz zapora, je potrdila policija, a dodala, da so se pri podajanju informacij medijem zmotili v eni stvari – moški naj ne bi bil povezan z Breivikom. Drugi podatki naj bi držali, moškega, ki je pustil kovček in odhitel neznano kam, so videle tudi priče, med njimi tudi voznik avtobusa, ki je o dogodku obvestil svoje nadrejene. Ti so ukazali takojšnjo evakuacijo avtobusa.

Predstavniki železniške postaje, kjer se nahaja tudi avtobusna, so sporočili, da so do nadaljnjega odpovedali vse železniške in avtobusne prevoze. Policija je ukazala, da nihče ne sme stopiti na območje železniške postaje, so dodali. Sicer naj bi se zaposleni na postaji, ko so ocenili prve trenutke ob preplahu, sami odločili za takojšnjo evakuacijo, obenem so klicali policijo na pomoč.

Policija je nato zavarovala širše območje, ukazali so tudi evakuacijo bližnjega hotela. Na območju so bili zdravstveni delavci, ki bi ob morebitni eksploziji nudili takojšno pomoč poškodovanim. Protibombna enota je z izurjenimi psi natančno preiskala vsak kvadratni meter območja. Ugotovili so, da je šlo za lažni preplah, saj na avtobusu niso odkrili nič sumljivega. "Nismo našli nič sumljivega, zato smo že odpoklicali varnostne kordone," so še sporočili policisti, promet pa naj bi že stekel.

Anders Behring Breivik je v priporu, preiskovalci so včeraj zvečer na njegovi kmetiji v mestu Rena, ki leži približno 160 kilometrov severno od prestolnice, nadzorovano razstrelili večjo količino doma narejenega eksploziva. Kot kmetovalec je Breivik namreč imel dostop do gnojila, iz katerega je nato izdeloval bombe. Ena izmed njih je tako v petek eksplodirala v vladni četrti, umrlo pa je osem ljudi. Sledil je strelski pohod na otoku Utoya, kjer je ustrelil 68 ljudi. Preiskovalci so na kmetiji odkrili tudi eksplozivne naprave, kje jih je Breivik kupil, še preiskujejo.

Norveška policija pa je danes potrdila, da je med žrtvami skrajneža Breivika tudi vsaj ena tujka, 43-letna Danka, mati petih otrok, ki je bila na otoku Utoya kot medicinska sestra. Tam je bila z 20-letno hčerko, ki je pokol preživela.

Preberite tudi: Kdo so tisti, ki se ne bodo vrnili domov? Žrtve grozljivega napada norveškega skrajneža tudi v javnosti dobivajo obraze. Policija je objavila prva štiri imena, to bo od zdaj izvajala vsak dan ob istem času.