Osem let od enega izmed najtemnejših dni norveške zgodovine

Anders Behring Breivik, svetu poznan kot Anders Breivik, človek, ki je na Norveškem ubil 77 in poškodoval 319 ljudi, trenutno prestaja 21-letno zaporno kazen z možnostjo podaljšanja. To je tudi največja možna zaporna kazen na Norveškem.

Od pokola na norveškem otoku Utoya mineva osem let. Breivik je svoj morilski pohod začel v Oslu, kjer je pred stavbo, v kateri je imel prostore takratni norveški premier Jens Stoltenberg, detoniral močno bombo, ki je ubila osem ljudi.

Zatem se je odpravil na Utoyo, kjer je potekal tabor podmladka laburistične stranke – da je prišel tja, se je na trajektu predstavljal za policista. Bil je oborožen, njegova razlaga pa je bila, da opravlja rutinsko inšpekcijo v povezavi s terorističnim napadom v središču mesta.

Od prvega obvestila o streljanju do prijetja Breivika je pretekla cela ura, v kateri je ta ubil kar 69 ljudi. Natančneje, napad je trajal 72 minut.

Norveška policija je bila zaradi počasnega posredovanja – kar so priznali tudi sami – tarča številnih kritik. Iz Osla so namreč čoln splavili na mestu, ki je bilo od otoka oddaljeno 3,6 kilometra, medtem ko bi lahko izbrali mesto, oddaljeno vsega 670 metrov. Uporabiti so morali dva zasebna čolna, saj je bil policijski v času streljanja v okvari. Neodvisna desetčlanska komisija je na odziv policije in obveščevalno-varnostnih služb izrekla negativno mnenje, ob tem pa opozorila tudi na pomanjkanje sodelovanja.

Ko je na otok prispela protiteroristična enota, se je Breivik predal brez upiranja. Čez noč so ga obdržali na otoku, kjer so ga tudi zasliševali, potem pa so ga premestili v pripor v Oslu.

Breivik je priznal svoje zločine in dejal, da je bil razlog sovraštvo do muslimanov, nasprotovanje večkulturnosti in priseljevanju. Označil se je za političnega borca, borca proti "muslimanski kolonizaciji Evrope". Med sojenjem in nikoli po tem ni izrazil obžalovanja za svoj zločin, leta 2016 pa je tožil norveško upravo za zapore, ker mu naj bi kršili človekove pravice. Po tem, ko je sodišče odločilo, da njegove pravice niso bile kršene, se je Breivik pritožil tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice. Tam so primer zavrnili junija lani.

Preživeli, ki Breivika vidi kot človeka, ne pošast 

Med tistimi, ki Breiviku privoščijo vse najslabše in ga vidijo kot utelešenje zla, ni 26-letnega Bjorna Ihlerja, ki je preživel napad na Utoyi. 

Dogodek ga je močno zaznamoval, a namesto, da bi se utapljal v žalosti in pomilovanju, se je odločil, da osebno tragedijo spremeni v aktiven boj, da se podobni dogodki ne bi ponovili. Danes je mirovni aktivist, ki svojo izkušnjo deli tako z mladimi kot s svetovnimi voditelji in številnimi organizacijami. Z njim je naša novinarka opravila intervju, v katerem sta spregovorila o dnevu groze in še marsičem.