Afganistanski verski dostojanstveniki, ki so na dvodnevnem zasedanju v Kabulu odločali o morebitni izročitvi glavnega osumljenca za teroristične napade na ZDA, so danes bin Ladna pozvali, naj prostovoljno zapusti Afganistan. Gre za nekakšen kompromis med vrhovnimi dostojanstveniki, ki naj bi se razdelili na dva tabora, eni pozivajo na Džihad, Sveto vojno, druga skupina pa želi na vsak način obraniti državo pred napadom. Izjavo, ki jo je sprejel svet ali šura, v kateri zaseda okoli 1000 najvišjih afganistanskih verskih mož, je svetovni javnosti sporočil šolski minister Mutaki in dodal, da talibanov ni strah ničesar, saj so v osemdesetih porazili že Sovjetsko zvezo, dobro pa poznajo tudi moderno gverilsko vojskovanje.
Sklep šure mora potrditi še vrhovni vodja talibanskega versko-političnega režima mula Mohamed Omar. Domnevno enooki Mula Omar, ki naj bi se imel za voditelja vsega muslimanskega sveta, naj bi živel precej odmaknjeno, v življenju pa naj bi srečal samo dva nemuslimana. Mula Omar je v sporočilu svetu izključil vsakršno možnost izročitve bin Ladna ZDA brez predhodnega dokaza o njegovi krivdi za atentate v ZDA. "Povedali smo, da bi v primeru, če obstajajo dokazi o krivdi bin Ladna, morali te dokaze izročiti afganistanskemu vrhovnemu sodišču, soditi pa bi mu morali muslimanski verski dostojanstveniki iz treh muslimanskih držav ali Organizacije islamske konference," je poudaril mula Omar.
Talibanski veleposlanik v sosednjem Pakistanu, še vedno največjemu zavezniku Afganistana, naj bi, kot poročajo nekatere agencije, izjavil, da je bin Laden pripravljen tudi na sojenje, toda le v Afganistanu ali v kaki drugi muslimanski državi, in šele potem, če bodo Združene države predložile trdne dokaze o njegovi krivdi. Mula Omar je včeraj, poroča afganistanska islamska tiskovna agencija, Američanom ponudil celo neposredne pogovore o tem, po njegovih besedah, velikem nesporazumu, ki pa so jih v Washingtonu zavrnili. Medtem je v afganistanskih mestih zaprtih vse več lokalov, nekateri si kar sami gradijo zaklonišča, še več ljudi pa beži iz države.
Napoved svete vojne
V bližini afganistansko-pakistanske meje se je danes zbralo približno 5000 Afganistancev, ki so zagrozili, da bodo v primeru ameriškega napada na Afganistan začeli sveto vojno. Kot je poročala afganistanska tiskovna agencija AIP, so demonstranti poudarili, da so pripravljeni braniti Afganistan, in vzklikali gesla, kot so: "Smrt Ameriki! Naj živi Osama! Naj živi mula Omar!"
Pred zgradbo Združenih narodov v indonezijski prestolnici Džakarta pa je danes približno 100 muslimank tiho protestiralo proti načrtovanim ameriškim povračilnim ukrepom. "Ostro nasprotujemo terorizmu, vendar menimo, da bi ameriški napad na Afganistan pomenil novo obliko terorizma, saj bi prizadel tudi civilno prebivalstvo", je povedala tiskovna predstavnica protestnic Zirlifera Jamil.
Dokazi o vpletenosti bin Ladna
Ruska obveščevalna služba je potrdila, da ima posredne informacije o vpletenosti Osame bin Ladna v napade v ZDA. Po podatkih ruskih obveščevalcev naj bi se eden izmed teroristov, ki naj bi izvršili teroristične napade pred tem boril v Čečeniji. Po poročanju saudskega časnika Al-Vatan naj bi se proti ruski vojski v Čečeniji borila dva domnevna terorista, ki naj bi sodelovala v napadih na ZDA, in sicer oba brata Navaf in Salim el Hazmi.
Srbski notranji minister Dušan Mihajlović je dejal, da ima bin Ladnova teroristična organizacija Al Kaida oporišča tudi na Balkanu, dve v BiH in dve na Kosovu, navzoča pa naj bi bila tudi v Albaniji in Makedoniji. Dodal je, da ima srbsko notranje ministrstvo "številne podatke o dejavnostih bin Ladna na Balkanu". Vlada v Tirani je navedbe srbskega ministra že zanikala. Tudi grški notranji minister Georges Papandreu je sporočil, da ima Grčija podatke o tem, da se je bin Laden letos mudil na Balkanu. Že pred tem je grški časnik To Wima poročal, da so grške varnostne službe februarja imele informacije, da naj bi bil bin Laden skupaj s številnimi sodelavci v Albaniji in na Kosovu, kamor so verjetno prišli prek Grčije.
Nekateri trdijo, da mu je konzularno predstavništvo BIH na Dunaju že leta 1993 izdalo bosanski potni list, kar pa je takratni konzul Mahir Hadžiahmetović v pogovoru za 24 ur odločno zanikal. Informacijo o tem odločno zanika tudi zunanje ministrstvo BIH. Amer Kapetanović iz omenjenega ministrstva je za 24 ur povedal, da v skladu z informacijami, ki so mu trenutno na voljo in po večkratnih preverjanjih, lahko zatrdi, da Osama Bin Laden ni dobil bosanskega potnega lista. "Niti ga nima zdaj niti ga ni dobil na naši ambasadi na Dunaju leta 1993. Če pa ga že ima, potem je to lahko samo ponarejeni osebni dokument. Teroristi pa so, kot smo imeli že priložnost videti, zelo dobro organizirani in sposobni poneveriti potne liste katerekoli države, predvsem tistih, ki omogočajo čim lažje potovanje po svetu in bivanje v svetovnih prestolnicah. Bosna in Hercegovina ni država, ki bi ščitila teroriste. BiH je država, ki se je postavila na stran mednarodnega zavezništva za boj proti terorizmu in se bo terorizmu v okviru te alianse najodločneje zoperstavila," je še povedal Kapetanović.
Izgon novinarja
Iz Afganistana so izgnali novinarja CNN Nica Robertsona. Zadnji zahodni novinar Steve Harrigan, tudi novinar CNN, se zdaj nahaja na severu države in še vedno poroča v živo.
