Pakistanski predsednik Pervez Mušaraf je med obiskom Kitajske izjavil, da je bil Osama bin Laden med napadi ameriških letal najverjetneje ubit. "Obstaja velika verjetnost, da je tam izgubil življenje. Mogoče je mrtev zaradi silovitega bombardiranja območja," je dejal pakistanski predsednik. To izjavo je posredovala kitajska državna televizija ob obisku pakistanskega predsednika na Kitajskem. Hkrati je Mušaraf zatrdil, da bin Ladna ni v Pakistanu, saj je meja z Afganistanom dobro varovana.
Podobnega mnenja je tudi ameriški general Tommy Franks, poveljnik ameriške operacija v Afganistanu. Ker Pentagon v zadnji štirinajstih dneh ni pridobil novih informacij o bin Ladnu, to za Franksa lahko pomeni le troje: Osama bin Laden je mrtev, lahko da se še vedno skriva na območju gorovja Tora Bora, ali pa je prebegnil v Pakistan.
Pentagon o napadu na konvoj
Pentagon je potrdil, da so letala vrste AC-130 napadla konvoj, v katerem naj bi bili voditelji Al Kaide ali talibanov. Po poročanju afganistanske tiskovne agencije je šlo za plemenske poglavarje in nekdanje poveljnike mudžahedinov, ki so bili namenjeni na prisego začasne vlade v Kabulu. Washington morebitno napako odločno zanika.
V konvoju blizu Tore Bore naj bi bilo povsem uničenih več kot 10 vozil. Premier prehodne vlade Karzaj je rekel, da ne verjame, da so bili v konvoju plemenski poglavarji ter da bo primer raziskal.
Prebivalci vasi Asmani Kilai v afganistanski provinci Paktia, kjer je prišlo do napada ameriških letal na konvoj afganistankih veljakov, ki so bili na poti na proglasitev vlade v Kabulu, trdijo, da so Američani naredili napako. V konvoju ni bilo pripadnikov Al Kaide, med napadom v katerem je umrlo najmanj 65 ljudi, pa je bilo uničenih kakih deset hiš in mošeja. Američani naj bi po trditvah vaščanov nasedli nekemu lokalnemu vojaškemu poveljniku, ki jim je javil, da se v konvoju nahajajo teroristi.
Mula Omar naj bi se po trditvah nekdanjega talibanskega ministra mula Abdul Šakurja še vedno nahajal v Afganistanu. Šakur je še napovedal povračilne ukrepe v primeru, da bo kdorkoli izročal talibanske voditelje Združenim državam Amerike.
V Somaliji so aretirali še štiri tujce, ki so osumljeni povezanosti z Al Kaido, s čimer se je število aretiranih tujcev v tej državi povečalo na devet. Jemenske oblasti pa so potrdile, da so od plemenskih poglavarjev dobile zagotovila o sodelovanju pri preganjanju posameznikov povezanih s teroristično mrežo Osame bin Ladna. V tej državi je v spopadih med vladnimi enotami in plemeni vsled uničevanja teroristične mreže ta teden umrlo najmanj 22 ljudi.
Oblasti ZDA imajo podatke o več kot 60-ih državah v katerih so zasledili celice Al Kaide, britanske protiteroristične enote pa še vedno pregledujejo tovorno ladjo ob južni obali Anglije zaradi suma, da se na njej nahaja "teroristični materiali".
Aerosolna bomba na poti v Afganistan
Ameriška vojska je sporočila, da bo v operaciji v Afganistanu uporabila novo vrsto aerosolne bombe, ki je posebej primerna za razstreljevanje podzemnih votlin in rovov, je povedal predstavnik ameriških zračnih sil, načelnik Joe Della Vedova.
Bombo so Američani že preizkusili v Nevadi 14. decembra in naj bi bila sposobna absorbirati kisik v podzemnih rovih v Afganistanu, kjer se lahko še vedno nahaja glavni osumljenec za septembrske teroristične napade na ZDA Osama bin Laden in pripadniki njegove teroristične mreže Al Kaida.
Ob eksploziji bombe nastane velik oblak eksplozivnih delcev, ki eksplodirajo z veliko večjo in dalj časa trajajočo močjo kot običajna razstreliva. Medtem ko je eksplozivni val zelo močan, pa ta ne zruši oziroma poškoduje rovov, temveč se le razprostre po celotnem kompleksu. Aerosolne bombe naj bi bile po besedah predstavnika Pentagona Peta Aldridga že na poti v Afganistan.
ZDA ponudile pomoč
Ameriški predsednik George Bush je ponudil vojaško pomoč vsem državam, ki imajo težave s terorizmom. Pomoč naj bi bila v logistični podpori, čeprav ni izključil tudi možnosti napotitve posebnih vojaških enot. Izjava Busha se nanaša na prihod ameriških specialcev na jug Filipinov minuli teden, kjer naj bi se borili proti pripadnikom islamske skupnosti upornikov Abu Sajaf, ki naj bi domnevno sodelovala z Osamo bin Ladnom.
Bundestag za napotitev vojske v Afganistan
Spodnji dom nemškega parlamenta je s prepričljivo večino podprl sodelovanje nemških sil v mednarodni misiji pod vodstvom Združenih narodov v Afganistanu. Tako se bo lahko mednarodnim varnostnim silam v Afganistanu še pred koncem leta pridružilo 1200 nemških vojakov. Za napotitev nemških sil je glasovalo 538 parlamentarcev, 35 jih je bilo proti, osem pa se je glasovanja vzdržalo.
V Nemčiji, ki je članica zveze NATO, mora dati parlament soglasje za namestitev nemških sil izven držav članic zavezništva. Nemčija sodeluje v mirovnih misijah na Balkanu s 7500 vojaki, za mednarodni boj proti terorizmu pa je mobilizirala 3900 vojakov.
Nemški kancler Gerhard Schroeder je sicer novembra vezal glasovanje o sodelovanju nemških vojakov v protiteroristični operaciji v Afganistanu na zaupnico vladi. Takrat je parlament vlado podprl z majhno večino; za zaupnico vladi je glasovalo 336 poslancev, 326 pa jih je bilo proti.
Nemški vojaki bodo z nizozemskimi in danskimi vojaki sestavljali skupno enoto, ki bo štela največ 1450 mož. Tudi nizozemski parlament je danes potrdil napotitev 200 vojakov v okviru mednarodnih sil v Afganistan.
