FOTO: Orića oprostili obtožb o vojnih zločinih

Naser Orić in Sabahudin Muhić sta bila obtožena, da sta v vaseh Zalazje, Lolići in Kunjerac na območju Srebrenice leta 1992 ubila tri vojne ujetnike srbske narodnosti, ki so jih zajeli ob vdoru v vasi.

Orića je obtožnica bremenila, da je ubil enega od ujetnikov in pomagal pri uboju ostalih dveh. Po navedbah tožilstva je šlo za vojni zločin. Oba sta se izrekla za nedolžna.

Med sojenjem je samo ena priča, katere identiteta je bila zaščitena, zatrdila, da je osebno videla Orića in Muhića, kako ubijata zajete civiliste. Obramba je na drugi strani pripeljala 18 prič, ki so trdile, da obtoženca sploh nista bila tam, kjer so bili ubiti civilisti, v času, ko je bil storjen zločin.

Izrek sodbe so spremljali številni Orićevi privrženci kot tudi člani različnih društev, v katerih so zbrane družine srbskih žrtev vojne v BiH. Zgradbo državnega sodišča je zato danes varovalo veliko število policistov, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Zbrani Bošnjaki so pozdravili sodbo, medtem ko so predstavniki srbskih društev sodišču očitali pristranskost.

"Za nas je junak, pogumen mož, ki se je boril s tisto nekaj malega, kar je imel," je dejala Kada Hotić iz združenja Matere Srebrenice, ki je v genocidu izgubila, sina, moža in dva brata.

"Ne glede na to, da je sodišče sprejelo takšno odločitev, je Naser Orić bil in ostaja vojni zločinec," pa je dejal eden od zbranih Srbov iz Srebrenice.

Orić je ob prihodu s sodišča, kjer ga je z aplavzom pozdravila zbrana množica, izjavil samo, da je pravici zadoščeno. Njegova odvetnica Lejla Čović je pristavila, da je obramba ves čas pričakovala takšno razsodbo.

Predsednik Republike Srbske Miroslav Dodik je Srbe, ki delajo na sodišču BiH, pozval, naj zapustijo to institucijo, ker je sodba Oriću točka, preko katere ni mogoče iti. "Oprostilna sodba Naserju Oriću je dokaz, da v tej državi ni kazni za očitne zločine, storjene nad Srbi," je zatrdil.

Orić je bil med vojno v BiH (1992-1995) poveljnik 28. divizije vojske BiH in je vodil obrambo bošnjaške enklave Srebrenice do njenega padca v roke bosanskih Srbov 11. julija 1995. Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ga je leta 2008 oprostilo vseh obtožb za vojne zločine nad Srbi v okolici Srebrenice v letih 1992 in 1993.

A Srbija se s tem ni strinjala in srbsko tožilstvo je odprlo preiskavo proti njemu zaradi suma, da je s še štirimi osebami 12. julija 1992 storil vojni zločin v kraju Zalazje, kjer je bilo ubitih devet srbskih civilistov.

Na podlagi te preiskave je Srbija februarja 2014 izdala mednarodno tiralico, zaradi katere so nato Orića 10. junija 2015 prijeli v Švici. Sledil je prepir med Srbijo in BiH za njegovo izročitev, Švica pa ga je nato 26. junija izročila BiH, potem ko je tamkajšnje tožilstvo potrdilo, da je tudi samo odprlo preiskavo proti njemu.

Prijetje Orića je takrat naletelo na ogorčen odziv združenj svojcev žrtev genocida v Srebrenici, v katerem so sile bosanskih Srbov v dneh po 11. juliju 1995 ubile več kot 8000 Bošnjakov.

Njegova obramba je sicer haaško sodišče pozvala, naj ustavi postopek proti Oriću na sodišču BiH, ker so mu za iste zločine že sodili v Haagu. Haaško sodišče je zahtevo zavrnilo, saj so mu sodili po poveljniški odgovornosti, v Sarajevu pa je šlo za obtožbe po osebni odgovornosti.