Nemčija je za ta konec tedna v pripravljenost vpoklicala 4000 vojakov, je v petek sporočila obrambna ministrica Ursula von der Leyen. Vojaki bodo lahko "pomagali v nujnih primerih", po potrebi pa bi jih lahko vpoklicali še več, njene besede povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Prejšnji konec tedna je Nemčija sprejela okoli 20.000 beguncev, večina jih je prispela z vlaki iz Madžarske prek Avstrije. Ta konec tedna naj bi državo dosegel nov val okoli 40.000 migrantov.
Največ migrantov prispe v München, kjer se pripravljajo na prihod več deset tisoč ljudi. Do 10.30 je na glavno železniško postajo v omenjenem mestu prispelo 3600 ljudi, kar je največ v enem jutru, je povedal predsednik vlade Zgornje Bavarske Christoph Hillenbrand po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. Samo do tega večera v Münchnu računajo z do 10.000 begunci, na voljo pa imajo 5200 prenočišč.
V Münchnu so sicer zvezno vlado in druge zvezne dežele prosili, naj jih v situaciji ne pustijo samih. Država je že ukrepala in na območju Lüneburger Heide med Hamburgom, Bremnom in Hannoverjem vzpostavlja novo točko za begunce. Iz Avstrije naj bi tako migrante pripeljali neposredno do kraja Bad Fallingbostel ter jih od tam razporedili po severnih nemških zveznih deželah.
Avstrijska tiskovna agencija APA poroča, da je iz Slovenije v Avstrijo danes prišlo 43 beguncev iz Iraka in Sirije. V državo so prišli na območju avstrijske Štajerske v okrožju Lipnice, natančneje pri Šentilju, nakar so jih ustavili in preverili. Slovenska policija za zdaj o tem ni bila obveščena in beguncev na območju Slovenije tudi ni zaznala. Kot je poročala APA, je pet beguncev po navedbah policije v Avstriji zaprosilo za azil, 38 pa se jih je odpravilo naprej proti Nemčiji. Na Policijski upravi Maribor so za STA pojasnili, da omenjenih beguncev niso zaznali. Zato policija s podatki o kraju in načinu prehoda ne razpolaga, prav tako do sedaj niso prejeli najave avstrijskih kolegov o vrnitvi, če bi bil ta prehod iz Slovenije potrjen. Ob tem na policiji poudarjajo, da so med Madžarsko, Slovenijo in Avstrijo notranje schengenske meje, na katerih mejne kontrole ne izvajajo, zato je med temi državami zagotovljen prost pretok ljudi in blaga. |
Avstrija medtem ostaja predvsem tranzitna država na poti do Nemčije. V noči na danes je na Dunaju prespalo okoli 1800 beguncev, a število prošenj za azil ostaja nizko. Po navedbah policije je v petek za zaščito zaprosilo okoli 60 ljudi.
Avstrijska vojska je prispevala 21 avtobusov za prevoz beguncev, tako da je sedaj mogoče hkrati premikati do 1300 ljudi. Od petka so na teh avtobusih prepeljali 1900 ljudi. Vojska je zagotovila tudi tovornjake za prevoz materiala.
Danes zjutraj so sicer odprli vzhodno avtocesto A4, ki so jo v petek zaprli, potem ko se je množica beguncev po njej peš odpravila proti Dunaju. Vseeno pa upravljavec avstrijskih avtocest Asfinag voznike poziva k nadaljnji posebni previdnosti, saj bi se na cesti še vedno lahko nahajali ljudje.
Medtem pa se še krepi pritisk prišlekov na Srbijo in Madžarsko. V Srbiji so po oceni oblasti v zadnjem tednu sprejeli več kot 20.000 ljudi. Vse več ljudi v državo prihaja tudi prek bolgarske meje, medtem ko se naval iz Makedonije nadaljuje. Potem ko je do nedavnega v državo dnevno vstopalo od 2000 do 3000 ljudi, se je v zadnjih dneh to število povečalo na 7000, poroča Al Jazeera.
Stanje se še poslabšuje zaradi hladnega vremena in dežja. Predstavnica Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) Melita Šunjić je ocenila, da smo priča "humanitarni krizi", navaja srbska tiskovna agencija Tanjug.
Na Madžarskem pa medtem poročajo, da so nastanitveni centri prepolni in da do izpraznitve mest vanje ne morejo nameščati novih migrantov. Iz Srbije ljudje prihajajo z avtobusi, taksiji in drugimi vozili.
V petek so zabeležili 2827 nezakonitih prečkanj meje, danes zjutraj pa še 1561. Skupno je od začetka leta po podatkih policije našteli 181.014 nezakonitih vstopov v državo, od tega je 166.465 ljudi zaprosilo za azil v državi, zgolj 2093 v petek. Vendar pa je večina prosilcev državo kasneje očitno zapustila, ugotavljajo oblasti. V madžarskih begunskih zatočiščih se trenutno nahaja 2215 ljudi.
UNHCR pričakuje, da bo ta konec tedna Madžarsko skušalo doseči okoli 42.000 beguncev. Razlog za nov naval je nova zakonodaja v tej državi. Madžarska namreč s torkom uvaja zakonodajo, ki med drugim kot kazen za nezakonito prečkanje meje predvideva zapor.
Orban: denar sosedam Sirije, ki naj begunce zadržijo tam
Madžarski premier Viktor Orban Evropsko unijo poziva, da sirskim sosedam da 3 milijarde evrov pomoči za begunce iz Sirije, ki bežijo pred vojno vihro. Orban je dejal, da podpira Turčijo, Jordanijo in Libanon in da bi taka pomoč ustavila naval beguncev v Evropo.
Madžarska se težko spopada z navalom beguncev - letos jih je v državo vstopilo okoli 150.000 - in se tudi na vse pretege bori proti njim. Prav zato na južni meji s Srbijo gradijo ograjo. Da bi jo končali do oktobra so na mejo poslali tudi okoli 350 zapornikov iz strogo varovanega zapora Csillag. Zapornike varuje 65 varnostnikov.
15. septembra bo začela veljati tudi nova strožja zakonodaja, po kateri bodo vsakega "nezakonitega migranta" takoj aretirali. "Ne bomo jih več vljudno spremljali kot doslej," je napovedal madžarski premier.
V pogovoru za nemški Bild je Orban torej spregovoril o ''rešitvi'' - da bi vsaka evropska država v skupni proračun dodala dodaten en odstotek ali pa da bi za en odstotek Evropa zmanjšala porabo.
''Imamo načrt, ki ga bom predlagal na naslednjem srečanju vrha EU. To pomeni, da podpiramo sosednje države Sirije z ogromno finančno pomočjo,'' je dejal in nadaljeval, da naj se begunci iz Libanona, Jordanije in Turčije ''vrnejo tja, od koder so prišli''. ''Ti ljudje ne bežijo pred nevarnostjo,'' je nadaljeval. ''V Evropo ne pridejo, ker iščejo varnost, ampak hočejo boljše življenje. Pogoji v Grčiji, Makedoniji, Srbiji, na Madžarskem in v Avstriji jim niso všeč,'' je dejal.
EU se za zdaj na predlog še ni odzvala.
Na Madžarskem so begunci doživeli hladen sprejem, pojavila so se trenja med njimi in madžarsko policijo. Pojavil se je tudi posnetek iz begunskega centra, kako policist hrano beguncem mečejo in je ne delijo, kot bi to pričakovali.
Madžarski premier je v pogovoru tudi znova napadel nemško vlado, ki se je odločila odpreti mejo sirskim beguncem. Kot je dejal, je to namreč povzročilo pravi upor migrantov na Madžarskem. Ti se upirajo registraciji, bežijo iz sprejemnih centrov in napadajo madžarske policiste. "Pred tem so imeli naši organi položaj pod nadzorom, čeprav stežka. Šele ko je nemška vlada napovedala, da pravil EU začasno ne bo več izvajala, je pri nas izbruhnil kaos," je opozoril in dodal, da se to zgodi, ko človek ne spoštuje pravil.
Faymann Orbanovo politiki primerjal s holokavstom
Avstrijski kancler Werner Faymann je medtem v pogovoru za Spiegel Orbanovo politiko primerjal s holokavstom.
Orbanu je Faymann med drugim očital izjave, v katerih se je ta odkrito zavzel proti sprejemu muslimanskih beguncev. "Razdeljevanje človekovih pravic na osnovi vere je nesprejemljivo," je opozoril avstrijski kancler. Kot je nadaljeval, prizori madžarskih vlakov, prepolnih beguncev, ki mislijo, da gredo na Zahod, v resnici pa jih proti njihovi volji vozijo v sprejemne centre, "vzbujajo spomine na najtemnejše obdobje naše celine".
Nemci opozarjajo Rusijo glede vmešavanja v sirski konflikt
V luči vse glasnejših opozoril, da Rusija nevarno krepi svojo vojaško prisotnost v Siriji, je nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier Moskvo danes opozoril, naj temeljito razmisli o svojih dejanjih v Siriji.
Kot je za nemške medije danes izjavil Steinmeier, resnično upa, da Rusija "ne računa na podaljšanje državljanske vojne v Siriji" in se zaveda, kako nevarno je njeno vmešavanje, s katerim pomaga predsedniku Bašarju al Asadu, da se ohranja na oblasti.
Poudaril je, da se mora enostransko zunanje vmešavanje v sirski konflikt, ki je v štirih letih in pol terjal več kot 250.000 življenj in povzročil najhujšo begunsko krizo zadnjih desetletij, končati.
V minulih dneh so se sicer okrepila svarila, med drugim od ZDA in zveze Nato, da Rusija v Siriji nevarno krepi svojo vojaško prisotnost. Tja naj bi, s ciljem zaščititi Asadov režim, pošiljala svoje vojake in vojaško opremo. V Moskvi so pred dnevi zanikali širjenje vojaške prisotnosti v tej državi in zatrdili, da zgolj podpirajo vladne sile v boju proti Islamski državi (IS).
Se bodo begunci preusmerili na Hrvaško in Slovenijo?
Oblasti na Dunaju se pripravljajo na možnost, da se bodo begunci zaradi zaostrovanja ukrepov na Madžarskem preusmerili in bodo v vse večjem obsegu namesto preko Madžarske v Avstrijo prihajali preko Hrvaške in Slovenije.
Kot je danes pojasnil tiskovni predstavnik notranjega ministrstva Karl-Heinz Grundböck, vsekakor obstaja možnost, da bodo skušali begunci zaobiti Madžarsko, saj ta proti njim vse ostreje ukrepa. To sicer obupanih ljudi ne bo ustavilo, da se ne bi še naprej prebijali v smeri zahodne in severne Evrope, a namesto preko Madžarske bi lahko v prihodnje v Avstrijo prihajali preko Slovenije, ocenjujejo na Dunaju.
Vodja mejne policije na avstrijskem Koroškem Johannes Dullnig je medtem po poročanju APA izpostavil izboljšanje komunikacijskih kanalov v Avstriji in s sosednjimi državami, tako da bodo pravočasno seznanjeni z večjimi valovi beguncev. Begunce naj bi nato večinoma prevažala vojska, oskrbel pa Rdeči križ.
Dullnig sicer ocenjuje, da bi bil v primeru spremembe migrantskih poti proti jugu oz. na avstrijsko Koroško najbolj obremenjen predor Karavanke, ker od tam obstaja direktna povezava naprej z Nemčijo. Če bodo begunci tam peš hodili po cesti, kot vidimo drugod, bodo morali predor vsaj delno zapreti, je opozoril.
Notranje ministrstvo je zato po besedah Grundböcka v sodelovanju s humanitarnimi organizacijami že pripravilo scenarije, kako postopati, če bi se glavne migrantske poti preusmerile na jug in bi bili v Avstriji namesto Gradiščanske v prihodnje bolj pod udarom zvezni deželi Koroška in Štajerska.
Savdska Arabija zanika kritike
Savdska Arabija se je odzvala na kritike, da ne sprejme beguncev iz Sirije. Kritike so označili za napačne in zavajujoče ter da so sprejeli kar 100.000 beguncev iz države, kjer divja vojna, poroča Guardian. Podobno izjavo so podali tudi v Združenih arabskih emiratih, potem ko so se pojavila vprašanja, zakaj ne pomagajo beguncem, ki so se zatekli v Jordanijo, Libanon, Turčijo in Evropsko unijo. Samo v Nemčiji naj bi letos okoli 800.000 migrantov zaprosilo za azil.
Zalivske države sicer niso podpisnice konvencije Združenih narodov o beguncih, ki predvideva pravice beguncev. Zalivske države so bile ene najbolj zagretih nasprotnic režima Bašarja al Asada, tako so tudi financirale opozicijske upornike.
Uradnik na savdskem ministrstvu za zunanje zadeve je zdaj za savdsko tiskovno agencijo dejal, da se država ni želela ''hvaliti v medijih'' o njihovem odgovoru na krizo v Siriji, kjer se je pred štirimi leti začela državljanska vojna.
Savdska Arabija se je po njihovih navedbah odločila, da Sirce ne smatra kot begunce, ampak je 100.000 Sircem ponudila dovoljenja za prebivanje, če želijo ostati v kraljestvu. Dodali so še, da so humanitarno pomoč dali tudi Jurdaniji in Libanonu ter drugim dražavam.
Francoska častna konzulka v Turčiji migrantom prodajala čolne
Francija je odslovila svojo častno konzulko v Turčiji, saj je ta v pristaniškem mestu Bodrum migrantom, ki preko grških otokov bežijo v "obljubljeno" Evropo, prodajala čolne in rešilne jopiče. Sporno ravnanje Francoise Olcay so razkrili novinarji francoske televizije France 2, ki so na skrivaj posneli dogajanje v njeni trgovini v Bodrumu.
Olcayeva je že priznala, da so v njeni trgovini migrantom res prodajali gumijaste čolne, na katerih so se nato odpravili preko morja do grških otokov. A obenem je vztrajala, da je takšna pač realnost in če jim čolnov ter drugih potrebščin ne bo prodala ona, jim jih bodo drugi. Namignila je še, da pri tem sodelujejo tudi lokalne turške oblasti.
