Oproščen po 285 točkah obtožnice, a vseeno mora v zapor

36-letnemu Tanzanijcu Ahmedu Gajlaniju so sodili v New Yorku, samo sojenje pa je bil pomemben preizkus odločitve administracije ameriškega predsednika Baracka Obame, da terorističnim osumljencem iz taborišča Guantanamo na Kubi ZDA sodijo na civilnih sodiščih in ne na posebnih vojaških sodiščih, kjer so pravila prirejena v korist tožilstva. To je bilo namreč prvo tovrstno sojenje.

Porota v New Yorku je Gajlanija, obtoženega sodelovanja v napadih na ameriški veleposlaništvi v Tanzaniji in Keniji leta 1998, oprostila po kar 285 točkah obtožnice. Kljub temu pa bo Gajlani obsojen na najmanj 20 let zapora, saj je bil spoznan za krivega po eni točki obtožnice – sodelovanja v zaroti za uničenje ameriške lastnine. Kazen bodo Gajlaniju izrekli 25. januarja prihodnje leto in takrat bo jasno, ali ga čaka najmanjša kazen, torej 20 let za zapahi, ali pa dosmrtna ječa.

Zvezni sodnik Lewis Kaplan se je porotnikom v sredo zahvalil in dejal, da so lahko ponosni na svoje delo, saj so dokazali, da se lahko pravica v ZDA deli mirno, preudarno in pošteno ter v skladu z ustavo in nepristransko do katere koli vlade, tudi ameriške.

Naporno sojenje

Sojenje, ki je trajalo štiri tedne, je bilo precej razgibano. Kaplan je najprej tožilstvu prepovedal poklicati ključno pričo, ki bi povedala, da je videla Gajlanija kupovati eksploziv za napade na veleposlaništvi, v katerih je umrlo 224 ljudi, od tega 12 Američanov. Vlada je namreč za pričo izvedela od samega Gajlanija, ko je bil ta v tajnem zaporu Cie, kjer so ga mučili. Sodnik je ocenil, da na ta način pridobljeni dokazi na sodišču niso sprejemljivi. Po drugi strani pa je Kaplan zavrnil tudi zahtevo obrambe, da sojenje zaradi mučenja obtoženega takoj razveljavi.

Gajlanija so ujeli leta 2004 v Pakistanu. Nekaj let je bil v rokah Cie, na koncu pa so ga prepeljali v Guantanamo. Tožilstvo je trdilo, da je Gajlani v Tanzaniji kupil avtomobil in rezervoarje za gorivo, kar so pripadniki teroristične mreže Al Kaida nato uporabili za izdelavo avtomobila bombe. Dan pred napadom naj bi pobegnil v Pakistan, potem pa je bil v Afganistanu kuhar in osebni stražar samega vodje Al Kaide Osame bin Ladna. Za teroriste naj bi tudi ponarejal dokumente.

Sodnik Kaplan je tožilcem sicer pustil zelo proste roke pri vplivanju na porotnike z nenehnim poudarjanjem, da je Gajlani Al Kaida in da je Al Kaida dokazala, da je odločena pobijati Američane, kar pa očitno ni bilo dovolj. Gajlanijev zagovornik Peter Quijano po drugi strani ni zanikal, da njegova stranka pozna sumljive ljudi, vendar pa je poroto prepričeval, da je bil Gajlani le navaden zaveden naivnež, ki ni vedel, s kom se pravzaprav druži. In ta obramba je bila na koncu presenetljivo uspešna – skupaj z vztrajanjem, da z mučenjem "kontaminiranim" dokazom ne gre verjeti.

Zvezni šerifi so po razglasitvi odločitve šestih porotnikov in šestih porotnic hitro odpeljali na skrivno mesto, odkoder so se odpravili domov. Porota, ki je za odločanje porabila pet dni, bo zaradi nevarnosti nasilja ostala anonimna. Že v ponedeljek bi se sicer sojenje skorajda neslavno končalo, ko je ena od porotnic sodnika prosila, naj jo razreši, saj se počuti ogroženo s strani kolegov, ki je ne morejo prepričati, da spremeni mnenje. Kaplan je dejal, naj se vsi skupaj pomirijo, malce počakajo, hitro zahtevo obrambe po razveljavitvi sojenja pa zavrnil.