Novinar, ki je 'vstal od mrtvih': Oprostite mi. Naslednjič bom zagotovo umrl

Novica, da je do Kremlja kritični novinar Arkadij Babčenko umrl pod streli morilca, ki je čakal v zasedi, je včeraj pretresla medijski svet, nevladne organizacije, demokratične vlade in svobodi govora naklonjeno javnost. So utišali še enega, ki "si je upal", so se spraševali ljudje na družbenih omrežjih. Družina Babčenka je bila neutolažljiva, njegovi sodelavci v šoku.

Nekaj ur kasneje pa je odjeknila povsem drugačna novica. Babčenko je živ. Na spletu so se pojavili posnetki reakcije njegovih sodelavcev, ko so slišali novico. Glasni kriki veselja. Manj je znano, kaj si o vsem skupaj mislinjegova soproga, ki je našla "umirajočega" Babčenka, šla skozi agonijo novice o njegovi "tragični smrti", na koncu pa dobila opravičilo v smislu "žal mi je, ampak ni šlo drugače".

Ko se je včeraj oglasila Rusija in sporočila, da z novinarjevo smrtjo nima nič, ukrajinske oblasti pa pozvala, naj izvedejo kvalitetno preiskavo, je bila večina prepričana, da le znova slišimo retoriko, kot smo jo že, ko je šlo za smrti ljudi, kot je bila Ana Politkovska – zanikanje propagandnega stroja, ki pri obračunavanju z nasprotniki ne izbira sredstev.

A tokrat Rusi niso lagali, vse skupaj tokrat niso organizirali v Moskvi, ampak so za dogajanjem stale ukrajinske varnostne oblasti, ki so sestavile drzno, strogo zaupno akcijo, ki so jo celo podkrepile s precej grozljivimi slikovnimi "dokazi". Vse s ciljem, da ujamejo morilce, ki naj bi jih nad novinarja poslali iz Moskve. 

Ko je odjeknila novica, da je bila vse skupaj skrbno zrežirana akcija, in ko se pomirili vzkliki veselja, da mrtvi – ni mrtev, pa so sledila nova vprašanja. Predvsem tisto, ali je bilo res treba iti tako daleč.

"V pol ure moram natisniti novo naslovnico in spisati nov osrednji članek, da gre lahko časopis v tisk. Resno? Seveda sem vesel, da je živ, ampak – kdo se gre takšne stvari? To je resno čudno," reakcijo urednika ukrajinskega tednika Novoje Vremija Vitalija Siča povzema britanski Guardian.

Kot ugotavljajo, vse skupaj še najbolj spominja na kakšno ultra črno komedijo kijevskega pisatelja Andreja Kurkova, ki je rad zabava z umori po naročilu.

A v zgodbi, kjer zdaj v ospredje stopajo povsem drugi vidiki kot bi morda bilo potrebno, je nekaj zelo jasno – Babčenko je res pobegnil iz Rusije, ker se je bal za svoje življenje, komplot nasprotnikov naj bi bil resna grožnja njegovemu življenju, potem ko je na račun ruskega režima spisal preveč kritičnih vrstic. Vprašanje pa je ali so ukrajinske oblasti s takšno preiskavo Babčenku in sotrpinom naredile uslugo ali nove težave.

Kaj se bo zgodilo, ko bo naslednjič kakšen kritik Kremlja "padel z balkona", ali se "po pomoti nadihal strupa" ali bo "slučajno ustreljen"? Vsakič bo prvo vprašanje – a je res mrtev. In resna težava bo postala kar naenkrat manj resna in bolj kot tema za skrb, hrana za ugibanja in ljubitelje teorij zarote, meni v analizi Guardianov Shaun Walker. Ko se začenjajo megliti meje med resnico in fikcijo, nastanejo težave, na kar danes opozarjajo tudi številni uporabniki družbenih omrežij.

Celotna predstava je tako predvsem voda na ruski mlin. Kremelj se bo lahko odslej vsakič znova skril za "nismo bili mi" in "spet je nekdo uprizoril svojo smrt". Da se bo to zgodilo je bilo jasno že iz včerajšnjih odzivov na družbenih omrežjih. "Ko mi boste kazali fotografije "belih čelad" iz Sirije in nas obtoževali grozodejstev, vam bom pokazal "mrtvega Babčenka, ki ga je ubil Putin", je zapisal eden od prokremeljskih komentatorjev.

Četudi so ukrajinske oblasti na ta način morda ujele potencialne morilce - kar sicer ni potrjeno - in je bila uprizoritev smrti najboljši način, da to storijo, je vprašanje, ali res ni bila mogoča drugačna izvedba – z manj ali nič javnega pompa, tiskovnih konferenc in predvsem brez travmatiziranih sorodnikov.

V očeh podporonikov Kremlja, ki vsakič znova dvomijo, da bi bila oblast sposobna "pospraviti" koga, ki se ne strinja z njimi, prav tako niso s to akcijo prav nič pripomogli k temu, da bi problem nenavadnih smrti oporečnikov zaznali kot resnega. Ti so zdaj bolj kot kadar koli prej prepričani, da je šlo za akcijo lova na čarovnico (Rusijo), ki so jo izvedli "prozahodni" Ukrajinci", ki ne marajo Rusije. Namesto šoka, zgražanja in ukrepanja, so pri ljuden dosegli nekaj med osuplostjo in indiferentnostjo.

Ukrajinska oblast vse skupaj vidi drugače. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je po navedbah agencije Reuters dejal, da je šlo za "brilijantno akcijo", svetovalec za notranje zadeve Anton Gerašenko pa je objavil zapis na Facebooku: "Še Sherlock Holmes je uspešno uporabil metodo lažne smrti, da je uspešno preiskal kompleksne zločine, četudi je bilo to boleče za svojce ali doktorja Watsona."

Vprašljiv je sicer tudi odziv ukrajinske politike. Njihov premier je dejal, da je novinarja "ubil ruski totalitarni stroj, morilci pa morajo biti kaznovani". Ni znano, ali je bila izjava del scenarija ali res ni vedel, da gre za strateško akcijo. Oboje je sporno. V prvem primeru se je še neraziskan umor (brez predstavitve kakršnega koli konkretnega dokaza) takoj spremenil v rusko-ukrajinski politični obračun, v drugem pa je nenavadno, da snovalci akcije niso imeli v mislih političnih posledic.

V celotni zmešnjavi so se oglasili tudi novinarji brez meja. "Igra z resnico, ki si jo je za potegavščino privoščila ukrajinska policija – ne glede na njihov motiv – je patetična in obžalovanja vredna," pravi Christophe Deloire, ki ga povzema France24.

Takole je med Babčenkovi novinarskimi kolegi zavladalo veselje, ko se je živ in zdrav pojavil na televiziji:

Babčenko: Oprostite mi, naslednjič bom zagotovo umrl!

Babčenko je nato danes preko družbenih omrežjih kritiziral burne odzive. "Oprostite mi. Naslednjič bom zagotovo umrl v napadu," je tvitnil. Na Facebooku pa je kritikom, ki bi se znašli v isti situaciji, zaželel, da bi "se držali svojih visokih moralnih načel in umrli ponosno s pokončno glavo".

Na novinarski konferenci v Kijevu je nato poudaril, da je bil njegov cilj "ostati živ in zagotoviti varnost svoji družini". "To je prva stvar, na katero sem mislil. Novinarski standardi so zadnja stvar, o kateri razmišljam," je dejal.

Poudaril je, da sovraži ruskega predsednika Vladimirja Putina, saj je odgovoren za več vojn in tisoče mrtvih. "Pokopal sem znance, pokopal sem prijatelje, utrujen sem od njihovega pokopavanja," je dejal Babčenko, ki se je boril v dveh čečenskih vojnah, preden je postal novinar.

Dejal je, da si je želel ustvariti novo življenje. Glede kritik novinarjev, da je z zaigranim umorom škodil verodostojnosti novinarstva, pa je dejal, da mu za to ni mar. "Vseeno mi je, če mi boste prihodnjič verjeli (...) saj mi to, ko bom mrtev, ne bo več pomembno," je dodal.