Evropski parlament Guaidoja priznal za začasnega predsednika Venezuele

V resoluciji, ki so jo evropski poslanci sprejeli s 439 glasovi proti 104 in 88 vzdržanimi, poslanci izražajo polno podporo narodni skupščini. Kot poudarjajo, je to edino demokratično telo v Venezueli, njegove pravice pa je treba znova vzpostaviti in spoštovati, vključno s pravicami in varnostjo poslancev, piše na spletni strani Evropskega parlamenta.

Evropski parlament tudi poziva EU in njene države članice, naj po priznanju Guaidoja tudi priznajo predstavnike, ki jih bodo imenovale legitimne oblasti.

Evroposlanci so še obsodili zatiranje in nasilje v Venezueli. Tamkajšnje oblasti pa so pozvali, naj ustavijo vse kršitve človekovih pravic, odgovorne zanje privedejo pred sodišče in zagotovijo polno spoštovanje vseh temeljnih svoboščin in človekovih pravic. Ob tem so podprli poziv generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa k neodvisni preiskavi ubojev v Venezueli.

EU bo vzpostavila mednarodno kontaktno skupino za Venezuelo

Evropski parlament je tudi pozval visoko zunanjepolitično predstavnico EU Federico Mogherini, naj se z državami v regiji in drugimi ključnimi državami v venezuelskem konfliktu dogovori za oblikovanje kontaktne skupine, ki bi lahko dosegla dogovor o razpisu svobodnih, preglednih in verodostojnih predsedniških volitev.

Mogherinijeva je popoldne ob neformalnem srečanju zunanjih ministrov EU v Bukarešti napovedala, da bo Evropska unija vzpostavila mednarodno kontaktno skupino evropskih in latinskoameriških držav, ki bo pomagala pri organizaciji novih predsedniških volitev v Venezueli.

Namen mednarodne kontaktne skupine je priprava novih predsedniških volitev v Venezueli v demokratičnih pogojih in ne posredovanje v pogovorih z vlado predsednika Nicolasa Madura, je povedala Mogherinijeva.

Namen kontaktne skupine je jasen: omogočiti Venezuelcem, da demokratično in svobodno izrazijo svojo voljo na novih volitvah, je dodala. Njen namen pa ni posredovanje v pogovorih, saj so v preteklosti že potekale podobna prizadevanja, ki so se izkazala samo kot kupovanje časa.

Rezultat dela kontaktne skupine pričakujejo v 90 dneh, če ne bo napredka, lahko z delom končajo prej, v primeru pozitivnega rezultata pa tudi kasneje, je pojasnila.

Prvo srečanje kontaktne skupine bo na ministrski ravni, potekalo pa bo prihodnji teden v Latinski Ameriki, je dejala.

"Ne gre za vprašanje pridobivanja časa, ampak spremljanje države do volitev," je dodala in napovedala tudi možnost novih sankcij EU proti Venezuelcem, ki bodo ovirali proces.

Na strani EU so po njenih besedah sodelovanje v kontaktni skupini napovedale Francija, Nemčija, Italija, Španija, Portugalska, Švedska, Nizozemska in Velika Britanija, iz Latinske Amerike pa Ekvador, Kostarika, Urugvaj in Bolivija.

Mogherinijeva je danes pojasnila, da so države članice tiste, ki morajo same sprejeti odločitev o njegovem priznanju in ne evropske institucije.

Francija in Španija zahtevali izpustitev novinarjev, aretiranih v Venezueli

Francija in Španija pa sta danes zahtevali izpustitev petih tujih novinarjev, ki so ji venezuelske oblasti aretirale med prostesti proti Maduru.

Francoska novinarja Pierre Caillet in Baptiste des Monstiers, ki delata za televizijsko oddajo Quotidien francoske televizijske mreže TMC, sta bila pridržana v torek, medtem ko sta snemala pred predsedniško palačo v Caracasu. Skupaj z njima je bil pridržan tudi lokalni producent. Njegova usoda ni znana.

"Zahtevamo njuno takojšnjo izpustitev in delamo vse, da bi to čim prej dosegli," je zgodaj popoldne izjavila tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva v Parizu Agnes von der Mühll. Kot je dodala, so francoski diplomati v stiku z venezuelskimi oblastmi od njune aretacije.

Venezuelske oblasti pa so popoldne (po srednjeevorpskem času) nato le izpustile francoska novinarja, je potrdil francoski veleposlanik v Venezueli Romain Nadal. Veleposlanik je še sporočil, da sta novinarja Caille in des Monstiers nekoliko utrujena in da bosta iz Venezuele odšla čez nekaj ur.

Venezuelske oblasti so poleg Francozov med torkovimi protesti pridržale tudi dva kolumbijska in enega španskega novinarja, ki delajo za špansko tiskovno agencijo Efe. Iz države pa so izgnali dva čilska televizijska novinarja, ki sta pokrivala politično krizo v Venezueli.

Tudi Španija je pozvala k izpustitvi novinarjev. "Vlada znova poziva venezuelske oblasti, naj spoštujejo vladavino prava, človekove pravice in temeljne svoboščine, med katerimi je svoboda tiska osrednji element," so sporočili z zunanjega ministrstva v Madridu.

Opozicijski protestniki v Venezueli pozivajo vojsko, naj jih podpre

Več tisoč opozicijskih protestnikov v Venezueli s samooklicanim začasnim predsednikom Juanom Guaidojem na čelu je v sredo pozivalo vojsko, naj se odreče predsedniku Maduru, podpre njih in Guiadoja ter dopusti človekoljubno pomoč v obubožano državo. Guaido je povedal, da se o tem na skrivaj pogovarja tudi z nekaterimi predstavniki vojske.

Ulice Caracasa je v sredo preplavila množica protestnikov, ki so ropotali z lonci, piskali s piščalkami in trobili. S transparenti so podpirali predvsem Guaidoja in pozivali k poštenim volitvam in padcu Madura. "Vojska, povrni si dostojanstvo", "Guaido predsednik", "Maduro uzurpator" in "ne diktaturi" so le nekateri napisi.

Protestov se je udeležil tudi Guaido, ki je vojsko pozval, naj se jim pridruži, predvsem pa naj ne uporabi sile proti njim. "Ne streljajte v ljudi, ki zahtevajo pravice tudi za vaše družine," je dejal 35-letni predsednik demokratično izvoljenega parlamenta, ki se je razglasil za začasnega predsednika, kot takega pa so ga priznale ZDA in druge države v regiji.

Šest velikih članic EU (med njimi Španija, Francija, Nemčija in Velika Britanija) je prejšnji teden prav tako pozvalo Madura naj do nedelje razpiše predčasne volitve. Postavile so mu osemdnevni rok, ter zagrozile, da bodo v nasprotnem primeru kot začasnega venezuelskega predsednika tudi same priznale Guaidoja. Maduro na te pozive še ni odgovoril, po poročanju nekaterih medijev pa je ultimat že zavrnil.

Guaido je medtem za New York Times sporočil še, da se je že srečal z nekaterimi predstavniki vojske, da bi dosegli odstavitev Madura. Da bi to lahko dosegli, je namreč ključno, da ta izgubi podporo vojske. Ta je glede na zagotavljanja visokih generalov še vedno neomajna.

Protestnike v Caracasu je po Twitterju podprl tudi ameriški predsednik Donald Trump. "Veliki protesti so danes po vsej Venezueli proti Maduru. Boj za svobodo se je začel," je zapisal. Sporočil je še, da se je po telefonu pogovarjal z Guaidojem in mu čestital za "zgodovinski prevzem predsedovanja". Zagotovil mu je tudi močno ameriško podporo Venezueli, da si znova pribori demokracijo.

Vrhovno sodišče Venezuele je v torek Guaidoju prepovedalo zapustiti državo in mu zamrznilo premoženje, Maduro pa je dejal, da je pripravljen na pogovore z opozicijo, če bodo prisotni mednarodni mediatorji.