Tujina

Omenjeni tudi Strojanovi

Ljubljana, 28. 08. 2007 12.06 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Lani je bilo vloženih le pet pritožb zaradi diskriminacije, pri čemer ni bil uveden noben ukrep, ugotavlja EU.

V letu 2006 je bilo v Sloveniji kljub obstoju in delovanju pristojnih specializiranih teles vloženih le pet pritožb v povezavi z rasno, etnično in versko diskriminacijo. Med članicami EU z redkimi tovrstnimi pritožbami so tudi Estonija, Grčija, Latvija in Litva, kar bi lahko kazalo na pomanjkanje zavedanja o delovanju teh teles med prebivalci teh držav, v letnem poročilu ugotavlja Agencija EU za temeljne pravice.

Slovenijo agencija uvršča tudi v skupino držav, kjer v minulem letu kljub obstoju ustrezne zakonodaje ni bil uveden niti en ukrep zaradi etnične diskriminacije. Enako velja tudi za Češko, Estonijo, Nemčijo, Grčijo, Italijo, Ciper, Litvo, Luksemburg, Malto, Nizozemsko, Portugalsko, Slovaško in Španijo.

Romi so v Evropski uniji še vedno najbolj diskriminirani, piše v poročilu Agencije za temeljne pravice.
Romi so v Evropski uniji še vedno najbolj diskriminirani, piše v poročilu Agencije za temeljne pravice. FOTO: Reuters

Med priseljenci največ brezposelnih Romov

Poročilo navaja tudi podatke o neenakosti na področju zaposlovanja oziroma o brezposelnosti priseljencev v članicah EU. Tako za Belgijo navaja, da je največ brezposelnih med priseljenci iz Turčije in Maroka (45 odstotkov moških, 56 odstotkov žensk), podobno velja za Nizozemsko, kjer je brezposelnih Maročanov 20 odstotkov. V več članicah EU je med priseljenci največ brezposelnih med Romi. V Bolgariji je bilo lani brezposelnih 53,2 odstotka Romov, na Češkem 70 odstotkov, na Poljskem pa v letu 2005 kar 90 odstotkov Romov.

Za Slovenijo, kjer je bilo v raziskavo vključenih 49 odstotkov Romov v starosti od 15 do 45 let, je bilo trenutno zaposlenih sedem odstotkov vprašanih, 26 odstotkov jih je imelo zaposlitev v preteklosti, vendar so trenutno brezposelni, 67 odstotkov Romov pa ni bilo nikoli zaposlenih.

Poročila se dotika tudi neenakosti pri nastanitvi, kjer za članice EU spet izpostavlja problem Romov. Za več držav poročilo navaja, da so oblasti podpirale lokalna gibanja in tudi same odigrale vlogo pri izganjanju Romov. Za Slovenijo poročilo navaja primer romske družine Strojan. V dokumentu je navedeno, da se je okrog 300 prebivalcev Ambrusa zbralo na protestnem shodu, kjer so od občine zahtevali, naj trajno odstrani omenjeno družino. Zaradi groženj je družina pobegnila v gozd in tam ostala več dni, posledično pa je tudi zapustila svojo zemljo, še navaja poročilo.

Nasilje vse pogostejše

Več kot 160 strani dolgo poročilo z naslovom Rasizem in ksenofobija v članicah EU sicer ugotavlja, da se v članicah EU na splošno neenakost in etnična diskriminacija nadaljujeta tako pri zaposlovanju kot pri namestitvi in izobraževanju. Poročilo tudi kaže, da je v več članicah EU v letu 2006 prišlo do porasta rasističnega nasilja in kriminala. Podatke v zvezi s tem poročilo sicer navaja le za 11 članic EU, ki so agenciji posredovale primerljive podatke.

Rasistično nasilje je tako v porastu na Danskem, v Nemčiji, Franciji, na Irskem, Poljskem, Slovaškem, Finskem in v Veliki Britaniji, zmanjšuje pa se v Avstriji, na Češkem in Švedskem.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10