Omedlela med množičnim posiljevanjem

Razmere v Kirgiziji se teden dni po izbruhu zadnjega medetničnega nasilja počasi umirjajo, prihaja pa še do posameznih strelskih obračunov.

Medtem številne ženske v Ošu trdijo, da so jih med etničnimi spopadi množično posiljevali. 16-letnica, sicer Uzbekistanka po rodu, je povedala, da jo je na domu posililo več Kirgizijcev. Zlorabo je opisala njena sorodnica. ''Skupina moških jo je posiljevala vpričo njenega očeta. To, kar so ji naredili … celo živali ne bi tega storile. Izgubila je zavest, nato pa so jo začeli brcati v hrbet. Na koncu so pretepli tudi njenega očeta.'' Po njenih besedah je šlo za moške kirgizijskega rodu, ki živijo in delajo v bližini. ''Eden je električar, drugi pa računalničar,'' je dejala. Po besedah njene zdravnice Odiname Matkadyrovnaso so zlorabili veliko žensk. ''Samo v eni ulici so jih posilili več kot deset, med njimi tudi nosečnice in mladoletnice, stare 12, 15 in 16 let.''

Otunbajevo pričakala le peščica ljudi

Predsednica začasne kirgizijske vlade Roza Otunbajeva je odpotovala na jug Kirgizije, da bi se seznanila z razmerami, ki na območju vladajo po izbruhu medetničnega nasilja pred tednom dni. Oblečena v neprebojni jopič in ob spremstvu varnostnikov se je podala na osrednji mestni trg, kjer jo je pričakala le peščica ljudi. "Prišla sem, da bi videla, se pogovorila z ljudmi in od njih iz prve roke izvedela, kaj se je v preteklih dneh dogajalo. Storili bomo vse, da obnovimo to mesto," je poudarila.

Še pred odhodom v Oš je začasna premierka v enem izmed intervjujev priznala, da je uradno število smrtnih žrtev medetničnega nasilja v Kirgiziji, ki je 191, močno podcenjeno. "Po mojem mnenju je število žrtev do desetkrat višje od uradnih navedb," je dejala in dodala, da kirgiški običaji narekujejo, da se vsako truplo pokoplje še pred sončnim zahodom. Prav zaradi tega je ocenila, da so številne umrle v nasilju najverjetneje pokopali, preden bi njihovo smrt lahko uradno zabeležili tudi predstavniki oblasti. Umrlim v nasilju so se sicer danes po vsej Kirgiziji poklonili z minuto molka.

Predsednica začasne vlade je tudi zavrnila vse glasnejše kritike, da se začasna vlada ne zna spopasti z nastalimi razmerami, zaradi česar je humanitarna kriza neizbežna. "Pustite nam vsaj upanje. Prenehajte nas obmetavati z obtožbami, da ne delamo. Naše sile se trudijo," je poudarila in še zmeraj vztrajala, da kirgizijske oblasti razmere še uspejo obvladovati. Pred dnevi je sicer za pomoč že zaprosila tudi ruske sile, vendar je Rusija svojo pomoč odrekla. Kot je poudaril ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, gre za kirgiško notranjo zadevo, ki jo morajo tamkajšnje oblasti rešiti same.

Prizadeti potrebujejo hrano, vodo, zdravila in odeje

Medtem je v sosednjem Uzbekistanu spregovoril tudi posebni odposlanec ameriške zunanje ministrice Robert Blake. Dejal je, da je potrebno izvesti neodvisno preiskavo o medetničnem nasilju, ki je poleg skoraj 200 žrtev več sto tisoč ljudi prisililo, da so se podali v begunstvo. Pohvalil je uzbeško vlado, ki je po njegovih besedah naredila izjemno delo pri sprejemanju kirgiških beguncev, kirgiške oblasti pa pozval, naj ustavijo nasilje.

Združeni narodi so ocenili, da je zaradi nasilja v Kirgiziji posredno in neposredno prizadetih milijon ljudi, izmed katerih je 300.000 beguncev. Medtem je tiskovna predstavnica Sklada ZN za otroke (Unicef) Christiane Berthiaume poudarila, da gre zgolj za grobo oceno, ki bi humanitarnim organizacijam lahko pomagala pri pripravah na pomoč prizadetim. Humanitarne organizacije poudarjajo, da prizadetim trenutno najbolj akutno primanjkuje hrane, vode, zdravil in odej.