Iraški voditelj Sadam Husein je nocoj nastopil na iraški državni televiziji in prebivalce Bagdada pozval, naj napadejo ameriške enote, ki se bližajo prestolnici.
Kot je poudaril Sadam Husein, je sovražnik poskušal, vendar mu ni uspelo omajati odločnosti iraškega naroda. Prebivalce Bagdada je pozval, naj se uprejo, ko se agresorji približajo, in naj se držijo "svojih načel, patriotizma in časti". "Vsakič, ko se približajo vašemu ljubljenemu mestu, se jim uprite, o ljudje Bagdada," je še dodal.
V govoru je Sadam Husein omenil sestrelitev ameriškega helikopterja apache 24. marca, ki naj bi ga po iraških navedbah sestrelili kmetje v osrednjem Iraku. "Morda se spomnite hrabrega iraškega kmeta, ki je sestrelil ameriškega apacha s starim orožjem," je v govoru dejal iraški voditelj.
Ameriška in britanska stran sta doslej dvomili, ali je Sadam Husein od začetka vojne v Iraku še živ, potem ko so prvi dan napadov kompleks v Bagdadu, kjer naj bi se skrival, zadeli izstrelki.
Poziv Američanom na predajo
Iraški minister za informiranje Said al Sahaf je Američane na letališču pozval, naj se predajo, saj, kot je dejal, nimajo nobenih možnosti, da v nasprotnem primeru z obkoljenega območja pridejo živi. Sahaf je ameriškim vojakom na letališču napovedal tudi "nekonvencionalno noč". Kot je pojasnil, v omenjenih operacijah na letališču ne bo nujno sodelovala iraška vojska. "Te vojake lahko premagamo z napadom v temi in z nekonvencionalnimi sredstvi," je še pripomnil iraški minister.
Predstavnik centralnega poveljstva ameriških sil (Centcom) v Katarju, ameriški general Vincent Brooks pa je dejal, da so ameriške sile izvedele, da so pod zasedenim letališčem, ki so ga preimenovale v Bagdadsko mednarodno letališče, številni podzemni rovi.
V bojih za bagdadsko letališče naj bi življenje izgubilo okoli 400 iraških vojakov, 2500 se jih je predalo, o morebitnih žrtvah na strani koalicijskih sil ne poročajo. Ameriške sile nameravajo letališče, ki je le 20 kilometrov oddaljeno od središča Bagdada, uporabljati kot bazo za preskrbo enot. Doslej je preskrba za prvo frontno črto potekala po 400 kilometrov dolgi kopenski poti. Sicer so iz Bagdada davi poročali o številnih hudih eksplozijah.
O bombardiranju sil koalicije poročajo tudi v severnoiraškem mestu Mosul. Po poročanju britanske vojske so v uličnih bokih v okolici Basre ubili osem pripadnikov iraških oboroženih sil. Iz mesta Nadžaf, južno od Bagdada, pa je katarska televizijska postaja Al Džazira objavila posnetke razburjenih prebivalcev, ki poskušajo ameriškim vojakom preprečiti, da bi napredovali do mošeje Imam Ali, ki je za šiite še posebej svet kraj.
Sinoči pa naj bi bilo, po navedbah poveljstva ameriških sil v Katarju, v domnevnem samomorilskem napadu jugozahodno od iraške prestolnice ubitih pet oseb. Umrli so trije vojaki koalicijskih sil, voznik z eksplozivom napolnjenega avtomobila in noseča ženska, ki ga je spremljala.
Odkritja Američanov
Ameriške specialne enote so na zahodu Iraka odkrile vadbeni center, ki naj bi ga domnevno uporabljali za testiranje kemičnega, jedrskega in biološkega orožja. Na območju so odkrili tudi več steklenic s protistrupom za kemične strupe.
Ameriške enote pa so južno od Bagdada odkrile več tisoč posod z belim praškom, atropin, ki se uporablja kot protistrup za kemične strupe, in dokumente v arabskem jeziku, ki pojasnjujejo način bojevanja s kemičnim orožjem. Gre za območje industrijskega kompleksa Latifija, 40 kilometrov južno od Bagdada, ki so ga pred izbruhom vojne v Iraku večkrat obiskali tudi inšpektorji Združenih narodov.
Kasetne bombe naj bi bile upravičene
Britanski obrambni minister Geoff Hoon je danes upravičeval uporabo spornih kasetnih bomb v vojni v Iraku. Kot je dejal, imajo te bombe "povsem legitimno vojaško vlogo". Zatrdil je še, da jih uporabljajo le v posebnih okoliščinah, ko so sovražnikove sile razpršene, saj so takrat "zanesljivejše kot nevodene rakete".
"Prijateljski ogenj" vzrok za dodatne žrtve?
Po podatkih Pentagona uradno število žrtev med ameriškimi vojaki sedaj znaša 53, od česar jih je v boju umrlo 41. Doslej pogrešajo 16 vojakov, sedem pa jih je v iraškem ujetništvu. V to številko pa niso vštete žrtve strmoglavljenja helikopterja Black Hawk, ker Pentagon uradno še ne ve, kaj natanko se je zgodilo. V strmoglavljenju naj bi umrlo šest ameriških vojakov, štirje so bili ranjeni, enega vojaka pa pogrešajo. S tem se bo število žrtev povzpelo na 59. Med Britanci je bilo doslej 27 mrtvih.
V četrtek je bil sestreljen ameriški lovski bombnik F-18 z letalonosilke Kitty Hawk in Pentagon preiskuje poročila, da ga je, nad južnim Irakom sestrelila raketa obrambnega sistema patriot. Neko ameriško lovsko letalo F-15 pa je v sredo po napaki streljalo na ameriške enote, pri čemer je bil ubit en vojak, več pa jih je bilo ranjenih. V četrtek so ameriške enote po napaki ubile enega od svojih vojakov, ki je preiskoval uničen iraški tank, rojaki pa so ga zamenjali za Iračana. V prvi zalivski vojni leta 1991 so imeli Američani 148 žrtve, pri čemer jih je 36 umrlo zaradi "prijateljskega ognja".
