Postopek je trajal le 15 minut, pred sodiščem pa se bo spet pojavil 21. junija. Ojdanić je prvi obtoženec za vojne zločine pred haaškim sodiščem, ki je odpotoval v Haag, potem ko je ZRJ sprejela zakon o sodelovanju z mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Ojdanić je pred sodnikom dejal, da ni kriv po nobeni od petih točk obtožnice, ki ga bremeni vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno na Kosovu leta 1999. 60-letni Ojdanić na prvem nastopu pred sodiščem v Haagu ni dal nobene druge izjave. Proces proti njemu naj bi se sicer začel čez nekaj mesecev. Haaško sodišče je Ojdanića skupaj z nekdanjim predsednikom ZRJ Slobodanom Miloševićem obtožilo vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti leta 1999 na Kosovu. Ojdanić naj bi bil skupaj z Miloševićem in še dvema obtožencema odgovoren za kriminalne operacije v pokrajini. Vse so obtožili uboja več sto, pa tudi izgona in trpinčenja najmanj 800 tisoč kosovskih Albancev.
Pred haaškim sodiščem ga bo zastopal beograjski odvetnik Vojislav Seležan, ki je za 24 ur ponovil Ojdanićevo stališče: "Da ni kriv je dokazal že s tem, da je v Haag prišel prostovoljno in želi s tem dejanjem zmanjšati pritisk na Jugoslavijo in vojsko. O tem, da bi na sojenje počakal na prostosti, pa je še prezgodaj govoriti."
Tiskovna predstavnica glavne haaške tožilke Del Pontejeve, Florence Hartmann, je izjavila, da Ojdanićeva predaja še ni dokaz sodelovanja Beograda, saj mora ZRJ aretirati tudi vse ostale obtožence. Glavna tožilka haaškega sodišča je pozvala Evropsko unijo, naj poveča pritisk na beograjske oblasti, da bi te izpolnile svoje obljube glede sodelovanja s haaškim sodiščem.
Na haaškem sodišču se medtem nadaljuje sojenje nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. V četrtek je pričal nekdanji sodnik in kasneje tudi odvetnik Mahmut Halimi iz Kosovske Mitrovice. Ta je povedal, da je takoj po začetku bombardiranja Kosova dobil anonimni telefonski poziv v srbskem jeziku, ki ga je opozoril, da je na "seznamu za ubijanje", zato je pobegnil v Albanijo.
Ustanovljen nacionalni svet za sodelovanje s Haagom
V spodnje domu jugoslovanskega parlamenta, zboru državljanov, so ustanovili nacionalni svet za sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, za predsednika omenjenega sveta pa je bil izbran jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović.
Oblikovanje omenjenega sveta je bilo predvideno v zakonu o sodelovanju s haaškim sodiščem, ki ga je jugoslovanski parlament sprejel 11. aprila. Za namestnika predsednika sveta je bil izbran jugoslovanski pravosodni minister Savo Marković, člani sveta pa so še srbski podpredsednik Nebojša Čović ter srbski pravosodni in notranji minister Vladan Batić in Dušan Mihajlović. Po besedah jugoslovanskega notranjega ministra Zorana Živkovića, so nacionalni svet za sodelovanje s haaškim sodiščem oblikovali brez predstavnikov Črne gore, zaradi težav v vladi in političnih problemov v Črni gori pa po njegovih besedah tudi ni pričakovati, da bo Črna gora v kratkem imenovala svoje tri predstavnike.
Kje so ostali haaški obtoženci?
Zvezno pravosodno ministrstvo je včeraj beograjskemu okrožnemu sodišču posredovalo 18 obtožnic haaškega sodišča oziroma eno več kot so predhodno napovedovali. Obtožnice se nanašajo na tiste obtožene, ki se niso odzvali na pozive oblasti, naj se sami predajo haaškemu sodišču.
Nekdanji podpredsednik jugoslovanske vlade Nikola Šainović, ki ga haaško sodišče obtožuje vojnih zločinov na Kosovu leta 1999, pa v ponedeljek očitno ne bo odpotoval v Haag, kot je bilo sprva načrtovano. Njegov odvetnik Toma Fila je za srbsko televizijo povedal, da so pogovori s haaškim sodiščem še vedno v teku in pojasnil, da se je Šainović odzval pozivu jugoslovanske vlade, na haaško sodišče pa bo šel zato, da bi dosegel pravico.
Jugoslovanskemu pravosodnemu ministrstvu se je za prostovoljno predajo haaškemu sodišču do ponedeljka opolnoči, ko se je iztekel zadnji rok jugoslovanske vlade, sicer javilo šest od 23 obtožencev. Od omenjene šesterice pa je v Haag zaenkrat odpotoval le Dragoljub Ojdanić. Poleg Ojdanića in Šainovića so se javili še Milan Martić, Mile Mrkšić, Vladimir Kovačević in Momčilo Gruban.
Nekdanji častnik JLA Veselin Šljivančanin, ki ga haaško sodišče obtožuje vojnih zločinov v Vukovarju leta 1991, pa je v pogovoru za frankfurtski časnik Vesti, ki izhaja v srbščini, povedal, da ni zagrešil nobenega zločina, zato se nikakor ne bo predal haaškemu sodišču. Dejal je, da se je sicer pogovarjal z jugoslovanskim pravosodnim ministrstvom, a ne v povezavi z morebitno prostovoljno predajo, temveč zato, da bi izrazil protest proti "pregonu in pritisku" nad haaškimi obtoženci. Po njegovem mnenju je jugoslovanski zakon o sodelovanju s haaškim sodiščem v nasprotju s sodbama vojaškega in vrhovnega vojaškega sodišča, ki izrecno prepovedujeta njegovo izročitev haaškemu sodišču.
