Ameriški senatorji demokratske in republikanske stranke ter drugi politiki so v teh dneh znova ogorčeni zaradi iraškega orožja za množično uničevanje, vendar tokrat ne zaradi takojšnje in neposredne grožnje le tega, ampak ker tega orožja ni nikjer najti.
Bela hiša še vedno upa na odkritje
Tiskovni predstavnik Bele hiše Scott McClellan ne zagotavlja več, da bodo odkrili orožje, marveč poudarja, da se mora preiskava inšpektorjev CIA nadaljevati, dokler se ne ugotovi resnica. Nekdanji vodja ameriških inšpektorjev David Kay, ki je v petek odstopil s položaja, pa je v ponedeljek odkrito priznal, da v Iraku ni orožja. Kay je sicer krivdo za ves zaplet zvrnil na CIA in dejal, da ne verjame, da bi Bela hiša pritiskala na ameriške obveščevalce, naj pretiravajo glede nevarnosti, ki jo predstavlja Irak.
Po Kayjevih besedah je ves svet mislil, da iraški režim Sadama Huseina nekaj skriva in obveščevalci bi morali ločiti zrnje od plevela. Busheva administracija je vojno proti Iraku utemeljevala z grožnjo kemičnega, biološkega in celo jedrskega orožja. V Washingtonu sicer kroži veliko govoric, da naj bi Cheney večkrat obiskal sedež CIA in ozmerjal analitike in obveščevalce CIA, če njihova poročila niso dovolj poudarjala iraške nevarnosti.
Tudi nekdanji finančni minister kritičen do Bele hiše
Pred kratkim se je oglasil tudi nekdanji finančni minister Paul O'Neill, ki v svojih spominih trdi, da se je Bush za vojno proti Iraku odločil že januarja leta 2001, svojemu kabinetu pa naj bi ukazal, naj mu najde dober izgovor. Ta je prišel v obliki terorističnih napadov 11. septembra, ko so lahko člani administracije dovolj prestrašili Američane, da je Irak nevaren in je potrebno uporabiti del doktrine, ki govori o preventivni vojni. Bush in drugi so bili v oblikovanju javnega mnenja tako zelo uspešni, da še sedaj več kot 60 odstotkov Američanov verjame, da je imel Sadam Husein svoje prste vmes pri napadih 11. septembra, čeprav niti Bush niti kdo drug ni tega nikoli naravnost povedal.
Davida Kayja vse to ne zanima in po njegovem mnenju Busheva administracija ni izvajala nobenega pritiska, saj je prepričanje, da ima Irak orožje za množično uničevanje, veljalo že v času administracije Billa Clintona, Busheva pa ga je samo prevzela. Kay je pomagal ublažiti slabo novico za Belo hišo, ko je dejal, da se Bushu ni potrebno opravičevati Američanom, ampak se morajo obveščevalci opravičiti Bushu.
Poleg tega je skušal Kay stvari pojasnjevati tudi z domnevo, da so morda del orožja prepeljali čez mejo v Sirijo, pa tudi z domnevo, da naj bi iraški znanstveniki dolga leta zavajali Sadama Huseina, prejemali denar za razvoj orožja, ki naj bi ga spravili v svoje žepe, diktatorju pa pripovedovali pravljice o tem, da vse poteka v najlepšem redu. Kljub temu pa Bela hiša z njim ni zadovoljna. McClellan je v ponedeljek dejal, da se ne sme sprejemati nobenih sklepov o točnosti obveščevalnih podatkov, dokler se iskanje orožja v Iraku ne konča.
Danski premier Anders Fogh Rasmussen pa ocenjuje, da je še prezgodaj govoriti, da v Iraku ni orožja za množično uničevanje. Danska je podprla ZDA pri strmoglavljenju režima nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina in ima v Iraku tudi nameščene svoje vojake.
Tudi disidentski Iračani dvomijo v obstoj orožja
Po besedah predstavnika Ijada Alavija, ki je v izgnanstvu vodil skupino Iraški nacionalni dogovor, je šlo za "neobdelan podatek" enega samega vira, ki je bil del večje količine podatkov, izročenih MI6. "Podatke smo izročili v dobri veri, obveščevalna služba pa bi jih morala preveriti," je še dejal Alavijev predstavnik v Washingtonu Nick Theros, piše The Guardian.
Ocena, da naj bi bil Husein v 45 minutah sposoben uporabiti omenjeno orožje, je bila ključen del britanskega poročila o iraškem orožju iz septembra 2002, ki je bil eden od razlogov, da se je London z Washingtonom odločil za vojaško napad na Irak. Podatek je bil tudi del hudega spora med Downing Streetom in BBC. Britanski strokovnjak za orožje David Kelly je obtožil Downing Street, da so napihnili poročilo tako, da bi bilo "bolj privlačno" in bi z njim lahko napadli Irak.
Teden dni kasneje, ko se je izvedelo, da je bil Kelly BBC-jev vir, so tega uglednega mikrobiologa in nekdanjega inšpektorja OZN za orožje, 18. julija lani našli mrtvega. To pa je sprožilo afero in preiskavo o okoliščinah Kellyjeve smrti. Sodnik David Hutton, ki je vodil preiskavo, bo v sredo objavil svoje končno poročilo.
Egiptovski dnevnik Al-Akbar pa je ocenil, da bodo "neresnice" ZDA glede iraškega orožja za množično uničevanje negativno vplivale na Busheve možnosti za ponovno izvolitev. Od konca vojne v Iraku se vsak dan vedno bolj razkriva resnica o vprašanju iraškega orožja, kar bo pomemben dejavnik tudi v ameriški predvolilni kampanji, je zapisal dnevnik.
Papež Janez Pavel II. sprejel Cheneya
Papež Janez Pavel II., ki velja za nasprotnika vojne v Iraku, je sprejel ameriškega podpredsednika Dicka Cheneya in ob tem pozval k mednarodnemu sodelovanju in miru."Pozivam vas in vaše državljane na doma v tujini delate v dobro mednarodnemu sodelovanju. Američani so vselej cenili temeljne vrednote, kot so svoboda, pravica in enakost," je dejal papež.
Po 15 minutnem zasebnem pogovoru s 83-letnim papežem se je Cheney pogovarjal tudi z državnim tajnikom Svetega sedeža, kardinalom Angelom Sodanom. Gre za srečanje med ZDA in Vatikanom na najvišji ravni, odkar se je marca lani začel napad na Irak.
