Ogled filma 'luksuz, ki stane toliko kot mesečna minimalna plača'

"Trg, ulico, drevored, barakarska naselja, park ... lahko spremenimo v kino," pravi predsednik podjetja Mobile Cinema, Bernardo Rotundo. Njegovo podjetje že 14 let vodi Great Mobile Cinema in ponuja brezplačne filmske oglede skupnostim po vsej Venezueli. Sam ocenjuje, da so pred padcem v gospodarsko krizo za novi film, ki je prišel v kinematografe, prodali okoli 120.000 vstopnic - dandanes je ta številka vsaj desetkrat manjša. Zaradi naraščajočih cen in hiperinflacije si filmske vstopnice vse več Venezuelcev namreč ne more več privoščiti.

"To je znak gospodarstva, ki propada. Prebivalstvo si ne more več privoščiti razvedrila," pravi Rotundo. Mobilni kino je tako po njegovih besedah rešitev za vse ljubitelje sedme umetnosti, ki si ne morejo več privoščiti luksuza, ki stane skorajda toliko kot mesečna minimalna plača.

"Dnevni prihodek je samo za hrano in nujno zdravstveno pomoč. Iti v kino je predrago," pa pravi gradbeni delavec Carlos Lisboa, ki ga navaja Enex. "Če želimo iti v kino, gresta lahko v naši družini samo dva člana družine naenkrat, samo jaz s sinom, saj si ne moremo privoščiti, da bi šli kot družina," pa pravi tajnica Jaqueline Rengifo.

Da bi še izboljšali celotno filmsko izkušnjo, je Rotundovo podjetje najelo tudi varnostnike, ki družinam zagotavljajo, da si lahko brezplačne filme ogledajo skupaj, imajo pa tudi rezervni generator, če bi se pojavil izpad elektrike, kar je v Venezueli postal zelo pogost pojav. 

Ogled filma je včasih veljal za eno najcenejših razvedril v Venezueli. Mobilni kino pa sedaj to ponuja vsem tistim, ki si tega ne morejo več privoščiti. Časi, ko je venezuelsko gospodarstvo cvetelo, predvsem zaradi največjih zalog nafte na svetu, so namreč že zdavnaj mimo. Dandanes si prebivalci ne morejo privoščiti niti osnovnih življenjskih dobrin. 

Ob tem naraščajo cene osnovnih potrebščin. Do konca lanskega leta naj bi se namreč skorajda vsakih 19 dni praktično podvojile. Po podatkih iz leta 2017, ki jih navaja BBC, je na letni državni anketi o življenjskih razmerah kar osem od desetih ljudi odgovorilo, da jedo manj, ker si ne morejo privoščiti dovolj hrane. Šest od desetih vprašanih pa je odgovorilo, da hodijo spat lačni, ker nimajo dovolj denarja, da bi kupili hrano. Vse to ima velik vpliv tudi na zdravje. 64,3 odstotka ljudi je na omenjenem vprašalniku odgovorilo, da so izgubili težo in to kar 11,4 kilograma v povprečju.

Ob tem iz države odhaja vse več ljudi – od leta 2015 je odšlo že kar štiri milijone ljudi, do konca tega leta pa naj bi po podatkih Združenih narodov ta številka dosegla 5,4 milijona ljudi.