Pentagon je kasneje sporočil, da so strmoglavljenje preživeli vsi štirje člani posadke. Kot je poročala francoska tiskovna agencija AFP, je posadko letala rešil ameriški rušilec USS Russel, ki je plul blizu kraja nesreče, približno 50 kilometrov severno od ameriškega letalskega oporišča Diego Garcia. Vzrok strmoglavljenja po besedah tiskovne predstavnice Pentagona Victorie Clarke še ni znan, vendar pa je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa malo verjetno, da bi bombnik sestrelile sovražne sile.
Letalsko oporišče Diego Garcia leži na istoimenskem otoku sredi Indijskega oceana. Otok je pod britanskim nadzorom, z njega pa vzletajo ameriška letala, ki jih uporabljajo v vojaški akciji v Afganistanu.
Pogajanja z Al-Kaido propadla
Pripadniki teroristične mreže Al Kaida, ki se še vedno upirajo na območju Tora Bore na vzhodu Afganistana, se kljub ultimatu do danes niso predali. Po poročanju afganistanske tiskovne agencije AIP naj bi tuji borci Al Kaide za predajo postavili dodatne pogoje in sicer, da jih izročijo Združenim narodom v navzočnosti diplomatov njihovih držav. Pogajanja, ki so se med protitalibanskimi silami in pripadniki Al Kaide sprva nadaljevala, so se končala neuspešno. Protitalibanske sile so zato sklenile proti borcem Al Kaide začeti ofenzivo.
Tora Boro sicer nepretrgoma silovito bombardirajo ameriška letala. Ameriške obveščevalne službe so po poročanju televizije ABC dobile potrditev, da se vodja Al Kaide, Osama bin Laden, prav tako nahaja na območju Tora Bore.
Rabani podprl prehodno vlado
Nekdanji afganistanski predsednik Burhanudin Rabani je v Kabulu izrazil popolno podporo prehodni vladi Hamida Karzaja, ki bo položaj prevzela 22. decembra. Rabani, ki je bil dejanski vodja Severnega zavezništva po zavzetju Kabula pred približno enim mesecem, je še dejal, da bo izpolnil obljubo in predal oblast Karzaju, ki so ga na položaj imenovali na nedavni vseafganistanski konferenci na Petersbergu pri Bonnu. Po Rabanijevem mnenju je žaljivo, da so dogovor o prenosu oblasti dosegli izven Afganistana. Rabani se je še pritožil, da so delegacijo Severnega zavezništva na vseafganistanski konferenci prisilili v spretje dogovora.
Cheney opozarja Sadama Huseina
Ameriški podpredsednik Dick Cheney je v pogovoru za ameriško televizijo dejal, da je lahko usoda talibanskega režima, ki je bil premagan v protiteroristični akciji, opozorilo režimu v Iraku. Dodal je še, da bodo ZDA odslej zasledovale teroristične celice, ki so po njegovih besedah razpršene v petdesetih državah po vsem svetu. Imen držav, ki bi lahko bile naslednja tarča napadov, sicer ni želel navesti, dejal pa je, da bi Irak in Somalija lahko predstavljala varnostno grožnjo ZDA.
Medtem je kenijski dnevnik Daily Nation poročal, da bi Kenija lahko bila izhodišče ameriških napadov na Somalijo. Možnost se je še povečala po srečanju kenijskega predsednika Arapa Moija in britanskega obrambnega ministra Hoona. Zunanja ministra naj bi govorila o domnevni grožnji teroristične organizacije Al Kaida v Somaliji in Sudanu. Če bi se Kenija odločila pomagati pri ameriških letalskih napadih, bi to lahko zanjo pomenilo boljše pogoje za različne vrste pomoči.
Mirovne sile ZN bodo sodelovale z Afganistanci
V Islamabadu je tiskovni predstavnik posebnega predstavnika ZN za Afganistan, Ahmed Favzi, izjavil, da mednarodne mirovne sile, ki bodo imele mandat ZN, ne bodo vsiljene Afganistancem in bodo sodelovale s prehodno afganistansko vlado. Te sile bodo "prijateljske in ne bodo nasprotovale nobeni stranki, zagotovo tudi ne Severnemu zavezništvu", dodaja Favzi.
