Tujina

Odzivi na srbsko-črnogorski sporazum v ZRJ

Beograd, 14. 03. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Sporazum o načelih odnosov Srbije in Črne gore v okviru nove državne skupnosti, je v srbski in črnogorski javnosti naletel na različne odzive.

V Črni gori ga podpirajo opozicijske projugoslovanske stranke, v večji republiki pa napadajo celo posamezne vodje strank iz vladajoče Demokratične opozicije Srbije (DOS).

Podpredsednik jugoslovanske vlade in eden izmed podpisnikov sporazuma Miroljub Labus je povedal, da je bila ZRJ doslej konfederacija in da bo tudi nova državna skupnost ostala konfederacija. Na gospodarskem področju obstajata dva trga, vendar so dana trdna jamstva, da bosta oba trga povezana v bližnji prihodnosti oziroma čez leto dni, ko naj bi nova državna skupnost z EU podpisala stabilizacijski in pridružitveni sporazum. Vsaka država članica bo jamčila za svoje dolgove, po drugi strani pa bo lahko vsaka republika nadaljevala uresničevanje svojih reform. Če bo katera med njima zaostajala, to ne bo ovira za drugo, da gre naprej. Labus, ki je viden član skupine ekonomistov G-17, je še povedal, da ne prikriva, da ni srečen zaradi podpisa takšnega sporazuma in da ne vidi sebe v njegovem uresničevanju.

Premier Srbije Zoran Đinđić meni, da nove ustavne rešitve skupne države ne bodo ovira za njeno hitrejšo vključevanje v Evropo in da bo nova država cenejša od vseh dosedanjih. V državni upravi sedanje skupne države je zaposleno deset tisoč ljudi, v novi pa jih približno dva tisoč, poleg tega pa bo mogoče v nasprotju s sedanjim položajem v prihodnje zelo strogo nadzorovati proračun skupne države, tako da bodo močno znižani tudi njeni stroški.

Srbski finančni minister Božidar Djelić je povedal, da je s sporazumom dobljena konfederacija tako v političnem kot v ekonomskem smislu in da bo treba odslej vsa prizadevanja usmeriti k utrjevanju srbskega trga. Djelić nasprotuje "gnilim kompromisom" in pravi, da bo imela Srbija odslej svoje carine, denar in lastni zunanjetrgovinski režim pa tudi meje z vsemi tistimi, ki nimajo skupne funkcije z njo, kar velja tudi za Črno goro.

Predsednik političnega sveta skupine G-17 Predrag Marković je ocenil, da je dogovor o preureditvi skupne države neugoden za Srbijo in da bi morale odgovornost za predlagane rešitve prevzeti vladi in skupščini obeh republik. "Ob opredeljevanju definicije kakšne države, kot je to sedaj, je zelo nevarno izpostavljati predvsem politično zmago za eno osebnost, za eno funkcijo ali za eno stranko. Kajti v takšnem primeru dobite politični kompromis, v katerem so vsi zmagali, vendar nimate jamstev za tiste, ki so ostali zunaj tega postopka, to pa so državljani," je dejal. Markovič se nadeja, da bo Srbija v prihodnjih dneh podvzela vse varovalne mehanizme.

Vodja Demokrščanske stranke Srbije (DHSS) in podpredsednik srbske vlade Vladan Batić meni, da bo nova državna skupnost ohlapna zveza, kakršne ni v mednarodni teoriji in praksi, zato je "skrajni čas, da Srbija postane samostojna država". Podpredsednik DHSS Milan Protić pa meni, da sporazum v prihodnjih treh letih ne bo prispeval ne k politični in ne ekonomski enotnosti. Dodal je, da so izpolnjena pričakovanja Podgorice, ob tem pa sploh niso bili upoštevani interesi Srbije. Tudi vodja Nove Srbije Velimir Ilić kritizira sporazum in izpostavlja, da je "dovolj ohlapnih konfederacij".

Na sedežu DSS Vojislava Koštunice menijo, da bo nova državna skupnost omogočila hitrejšo vključevanje Srbije in Črne gore v EU in da je podpisani sporazum največ, kar je bilo mogoče v tem trenutku doseči oziroma, da gre za realno osnovo, na podlagi katere bo mogoče razčleniti nove odnose v okviru skupne države. Iz Državljanske zveze Srbije (GSS) Gorana Svilanovića pa sporočajo, da mora sporazum omogočiti nadaljevanje reform in vstop v EU.

V dnevniku Televizije Novi Sad je bilo prebrano sporočilo kabineta predsednika skupščine Vojvodine Nenada Čanka, v katerem je izpostavljeno, da je malo razlogov za zadovoljstvo s podpisanim sporazumom. "Način, na katerega je oblikovana nova državna skupnost, je še manj demokratičen od tistega iz 1992, ko je bila oblikovana ZRJ." V sporočilu je posebej izpostavljeno, da predstavniki Vojvodine niso sodelovali pri dogovarjanju o sporazumu, celo ne kot opazovalci, to pa naj bi potrjevalo, da tudi v tej novi državi ni upoštevan položaj Vojvodine. Takšen odnos oblasti v Beogradu do Vojvodine in njenih prebivalcev vsiljuje nujnost drugačne opredelitve položaja pokrajine tako v Srbiji kot tudi v novi državni skupnosti.

Vodja opozicijske Srbske radikalne stranke (SRS) Vojislav Šešelj je povedal, da je sporazum neustaven ter da je Đukanović s pomočjo Solane razbil jugoslovansko državo. Nekdanja vladajoča in sedanja opozicijska SPS Slobodana Miloševića pa meni, da je sporazum "bolj podoben nesporazumu" in da je danes podpisani dokument dokončal postopek razpada Jugoslavije. Socialisti zatrjujejo, da se je država razpadla, vendar pristojni tega nočejo povedati.

Projugoslovanske stranke v Črni gori menijo, da je v tej republiki s sprejetim sporazumom poražen "separatistični blok". Na sedežu SNP, ki je vodilna stranka zveze Skupaj za Jugoslavijo, izpostavljajo, da je največji dosežek sporazuma dokončna ohranitev skupne države Srbije in Črne gore z eno mednarodnopravno subjektiviteto pri OZN. Vodja Ljudske stranke (NS) Dragan Šoč meni, da bo sporazum prispeval k umiritvi položaja v Črni gori in v celotni regiji. Sprašuje se, zakaj je moralo preteči poldrugo leto od padca nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, da bi bil dosežen sporazum. Vodja Srbske ljudske stranke v Črni gori (SNS) Božidar Božović zatrjuje, da so zmagale sile, ki so se zavzemale za skupno državo in da pomeni sporazum dokončen poraz Đukanovićevega "separatističnega načrta", saj ne bo uresničena zamisel o referendumu in ne o dveh sedežih v ZN.

Koalicijski partnerki Demokratične stranke socialistov (DPS) Mila Đukanovića v Črni gori (SDP in Liberalna zveza) se zaenkrat še nista oglasili. Iz sedeža Liberalne zveze so pred podpisom sporazuma sporočili, da bi vse razen referenduma o samostojni Črni gori pomenilo izdajo. Podpredsednik Đukanovićeve DPS Svetozar Marović pa je povedal, da je ponovno potrjeno, da je mogoče z dialogom doseči veliko več kot pa z referendumom, zlasti, kadar obstaja premalo jasna večina za eno ali drugo opcijo. Referendum bi lahko ogrozil stabilnost v Črni gori in pokvaril odnose s Srbijo in celotno Evropo.