Nizozemski konservativni dnevnik De Telegraaf je zapisal, da za odstop ni bilo nobenega prepričljivega razloga, medtem ko britanski časnik Financial Times meni, da je nizozemska vlada s tem dejanjem prevzela krivdo Evrope nase, londonski levoliberalni časnik The Independent pa je odstop nizozemske vlade označil za pohvalen korak.
De Telegraaf: Na podlagi trezne presoje ni nobenega prepričljivega razloga za odstop. V poročilu iz Srebrenice je namreč le nekaj novih oteževalnih dejstev. Odločitev vlade iz leta 1993, da bo zagotovila vojake za preprečevanje konfliktov med sprtima stranema, je bila pravilna, tudi če Združeni narodi s tem niso naredili nič dobrega. Glede obljubljene zaščite Bosancev namreč ni bila Nizozemska tista, ki je odpovedala, temveč mednarodna skupnost. S svojim odstopom pa kabinet delno jemlje odgovornost za neuspeh svetovne zgodovine nase. Obenem je hotel svetu dati zgled, kar je zelo zahteven in pretiran postranski namen odstopa.
Financial Times: Nizozemska vlada je naredila nekaj, za kar nobena zahodna vlada doslej ni imela poguma: Prevzela je svoj del odgovornosti za prelivanje krvi med vojno v BiH v 90. letih prejšnjega stoletja. Najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni je krvav madež v najnovejšem poglavju nizozemske zgodovine. Nizozemski premier Wim Kok s tem ne jemlje nase le krivde Nizozemcev, temveč tudi številnih drugih Evropejcev, ki so zaradi nedejavnosti njihovih vlad sedaj v zadregi. Kok in člani kabineta so priznali svojo krivdo. Skoraj nepredstavljivo pa je, da bi se to lahko zgodilo še kje drugje.
The Independent: V času, ko so politika in politiki po vsem svetu na slabem glasu, je tako presenetljivo kot vzpodbudno, da zaradi vprašanja vesti odstopi celotna nizozemska vlada. Seveda bodo 15. maja na Nizozemskem tako ali tako volitve, zato je možno, da je to nekoliko manj dramatičen korak, kot se sprva zdi. Kljub temu pa je še vedno pohvalno dejanje, še posebej, če ga primerjamo s politično etiko pri nas (v Veliki Britaniji). Pomembna simbolična gesta nizozemske vlade sicer ne more izničiti občutkov neuspeha in krivde, vendar pa je izraz slabe vesti in dokaz, da so se vsaj nekateri zahodni politiki sposobni soočiti s sramotnimi napakami iz preteklosti.