Sodeluje tudi Velika Britanija
Iz urada britanskega premiera Tonyja Blaira so takoj po začetku zavezniških napadov na Afganistan potrdili, da njene sile v akciji sodelujejo z ameriškimi. Britanski premier Blair je v nagovoru narodu potrdil, da v operaciji ZDA na Afganistan sodelujejo britanske podmornice, s katerih so bile izstreljene rakete, v prihodnjih dneh pa naj bi se vključila še vojaška letala. O napadih so bile vnaprej obveščene tudi zveza NATO, ki pa v akciji ne sodeluje.
"To je akcija ZDA," so sporočili viri pri zavezništvu. Sicer uradnega stališča zveza Nato še ni sprejela.
Rusija, Izrael in EU podpirajo akcijo
Nekaj minut pred začetkom operacije je bil o začetku akcije obveščen tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Po poročanju agencije Reuters je Bush pred napadom po telefonu poklical ruskega predsednika in ga seznanil z načrtovanim napadom. Ruske sile naj zaenkrat ne bi dobile ukaza po sodelovanju v napadu. Putin se je po vojaških napadih na Afganistan sestal z obrambnim ministrom Sergejem Ivanovom, načelnikom generalštaba Anatolijem Kvašninom in vodjo obveščevalne službe FSB Nikolajem Patruševom, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz Kremlja. Ruski predsednik pa se je pred tem že sestal tudi z ruskimi vojaškimi predstavniki, je povedal Putinov tiskovni predstavnik Aleksej Gromov
Izraelski zunanji minister Peres pa je napad označil za hrabro odločitev predsednika Busha.
Na vojaške napade na Afganistan so se odzvali tudi pri Evropski uniji, Svetu Evrope in Visokem komisariatu ZN za človekove pravice (UNHCR). Predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine je ocenila, da bi bilo potrebno uskladiti vojaško akcijo z obsežno humanitarno pomočjo afganistanskemu prebivalstvu. Menila je še, da so bili vojaški napadi neizbežni spričo nepopuščanja talibanskega režima. "Evropska komisija bo storila vse, da bi nudila pomoč tistim, ki jo potrebujejo," pa je v Bruslju danes zagotovil predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Ob vojaških akcijah za izkoreninjenje terorizma je treba okrepiti tudi humanitarno pomoč za trpeče afganistansko ljudstvo, je še dejal Prodi.
Predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Lord Russell-Johnston je podobno menil, da je v prizadevanjih za mir uporaba sile včasih neizogibna. Teroristi v Afganistanu so delovali ob privolitvi talibanskih oblasti, ki so jim dovolile načrtovati in izvajati teroristične napade po svetu. To se mora končati, je med drugim dejal Russell-Johnston. Ob tem je dodal, da mora vojaška akcija ostati osredotočena samo na teroristične cilje, in poudaril, da je treba narediti vse, da bi se izognili žrtvam med civilisti.
EU je podprla napad na Afganistan kot legitimen odgovor na teroristični napad na New York in Washington, je sporočil predsedujoči EU, belgijski premier Guy Verhofstadt. Petnajsterica je bila o vojaškem posredovanju obveščena vnaprej. Verhofstadt je dejal, da so ZDA predložile neizpodbitne dokaze, da za napadi na ZDA stojita Al Kaida in Osama bin Laden. Ob tem je poudaril, da vojaško posredovanje v Afganistanu ni usmerjeno proti islamu, temveč proti mednarodnemu terorizmu.
Združeni narodi o napadu
Visoka komisarka ZN za človekove pravice Mary Robinson pa je prav tako podprla vojaške napade na cilje v Afganistanu, saj morajo tisti, ki so odgovorni za teroristične napade na ZDA, za to odgovarjati. Vojaški napadi bodo storilce pripeljali pred sodišče, je dejala in izrazila upanje, da ob tem ne bodo prizadeti civilisti. Človekoljubne organizacije si morajo pri svojem delu še bolj prizadevati za podpiranje strpnosti in demokracije, tako da se tragedije, kot so teroristični napadi na ZDA, ne bi več ponovile, je poudarila Robinsonova, ki se udeležuje štiridnevne mednarodne konference o človekovih pravicah in demokraciji v Dubrovniku.
Ostale zaveznice ZDA
Francoski predsednik Jacques Chirac je za francosko televizijo povedal, da francoske sile sodelujejo v vojaških operacijah ZDA proti talibanskemu režimu v Afganistanu.
Italija je na strani ZDA, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP po začetku ameriško-britanskih napadov na Afganistan dejal italijanski premier Silvio Berlusconi, ki je v Italiji že razglasil stanje pripravljenosti.
Kanada bo po poročanju agencije AFP v protiteroristično vojaško koalicijo, ki so jo oblikovale ZDA, prispevala več svojih vojaških enot, je dejal kanadski premier Jean Chretien. Enote so že v pripravljenosti, je še povedal Chretien.
Ameriško akcijo proti "storilcem napadov 11. septembra" na ZDA, podpira tudi Indija, je v New Delhiju poudaril tiskovni predstavnik indijskega zunanjega ministrstva Nirupama Rao.
Nemška vojska ne sodeluje v akciji
Nemški kancler Gerhard Schröder je sporočil, da nemški vojaki niso sodelovali v vojaški akciji proti Afganistanu. Dodal je, da bo Nemčija vnaprej nudila podporo, če bo ta potrebna in možna. Schröder je poudaril, da morajo tudi v Nemčiji po napadih na Afganistan računati na povečano ogroženost, vendar pa doslej še ni bilo znakov o morebitnih načrtovanih napadih v Nemčiji. Tudi Nemčija je že razglasila stanje najvišje pripravljenosti.
Kitajska podprla napade proti posebnim ciljem
Kitajska je podprla zračne napade ZDA na cilje v Afganistanu in pri tem izrazila upanje, da so ti omejeni na posebne cilje in prizanašajo civilistom, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Kitajska nasprotuje terorizmu v kakršnikoli obliki in podpira ukrepe za njegovo izkoreninjenje, so sporočili s kitajskega zunanjega ministrstva.
Indonezija, Irak in Iran obsodili napade
Indonezija, država z najbolj množičnim muslimanskim prebivalstvom na svetu, poziva ZDA in zaveznike, naj prekinejo z napadi na Afganistan. V izjavi zunanjega ministra Hasana Virajuda je izražena skrb nad nadaljnjim razvojem dogodkov. Po njihovem moravojaška akcija ostati omejena.
Iran in Irak sta napade ostro obsodila in jih označila kot nesprejemljive in kot zahrbtno agresijo na Afganistan, je poročala ameriška televizija CNN. Pakistanska skrajna islamska skupina Harakat ul-Mudžahedin je zavezniške operacijo v Afganistanu označila kot brutalne napade na nedolžno ljudstvo, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
Nekdanji afganistanski kralj Mohamed Zaher Šah je zaradi napadov na Afganistan pretresen in žalosten, je za AFP povedal eden izmed njegovih svetovalcev.
Številna skupina Afganistancev, ki živijo v Združenih arabskih emiratih, je obsodila ameriški napad, vendar verjamejo, da jih bodo Afganistanci z božjo pomočjo premagali, pa čeprav po sto letih vojne. V tej z nafto bogati državi živi kar 100.000 Afganistancev, ki so pobegnili pred revščino doma. Do pred kratkim so bili Združeni arabski emirati poleg Savdske Arabije in Pakistana edina država, ki je priznavala talibanski režim, vendar so po 11. septembru prekinili stike.
Papež obsoja terorizem
Tudi Papež Janez Pavel II. je po nedeljskih napadih na cilje v Afganistanu v ponedeljek molil za mir. Večkrat je obsodil terorizem, ni pa želel govoriti o napadih v Afganistanu, kjer naj bi se domnevno skrival Osama bin Laden. Po napadih je domov odpotoval islamabadski škof, monsignor Anthony Theodore Lobo, ki se je v Rimu mudil na srečanju škofov z vsega sveta.
Odzivi Pakistana
Pakistanski predsednik Mušaraf je dejal, da je eden izmed ciljev ameriških napadov na Afganistan oslabiti talibansko vojaško moč. Tako bodo pomagali Severnemu zavezništvu v boju proti vladajočim talibanom.
To je potrdil tudi Rumsfeld, ki je dejal:"Naš interes je povečati moč tistih, ki se borijo proti Al Kaidi in proti talibanskemu režimu...tako bodo imeli več možnosti za zmago." Mušaraf pa je še dejal, da bodo morali po koncu vojaške akcije Afganistanu pomagati k stabilnosti in miru v državi. "Prihodnja vlada mora biti multietnična in Afganistanu ne sme biti vsiljena," je dodal.
V Pakistanu danes sicer potekajo številne demonstracije, v katerih ljudje obsojajo ameriške napade na Afganistan.
