Italijanska La Repubblica piše o plazu desnih vlad v Evropi, enakega mnenja pa je tudi britanski levoliberalni The Guardian. Španski El Mundo je zaskrbljen nad notranjo strukturo Liste Pima Fortuyna, avstrijski Kurier pa piše o moči karizmatičnih politikov. Belgijski tabloid Het Laatste Nieuws pa omenja duh umorjenega Pima Fortuyna, ki še straši po vladni palači.
La Repubblica: Na desno, na desno. Evropa nadaljuje svojo pot. S preprekami, kot smo lahko videli v Franciji. Ali kot pri plazu, ki smo mu bili včeraj priča na Nizozemskem. Maginojeva linija evropskih levičarjev je razdrobljena. Fronta je padla v Rimu, Kopenhagnu, Lizboni, Parizu in sedaj še v Haagu. Na vrsti je Berlin, kjer se bori še zadnja socialdemokratska trdnjava, pa četudi proti vedno številnejšim in močnejšim nasprotnikom. Smer je bila znana že pred Nizozemsko, toda nikjer ni imela tako velike simbolne moči kot ravno na Nizozemskem. Kjer je revolucija proti levici našla junaka, ki ga je naredila za mučenika in ga s pomočjo volitev razglasila za svetnika.
The Guardian: Zmaga Jana Petra Balkenenda, kandidata na čelu nizozemskih krščanskih demokratov, je potrdila v Evropi razširjeni trend na desno. Pričakuje se, da si bo Balkenende - verjetni naslednik dosedanjega socialdemokratskega premiera Wima Koka - prizadeval, da bo Nizozemska izgubila sloves liberalnega srca Evrope. Volilni izid na Nizozemskem predstavlja tretji preobrat na desno na zadnjih treh velikih parlamentarnih volitvah v Evropski uniji. Če tudi v Nemčiji na septembrskih volitvah ne bo izvoljen levosredinski kancler Gehard Schroeder in francoski socialisti izgubijo junija, bo večina 15 evropskih vlad desna. In veliko se jih bo naslonilo na manjše stranke, ki se nagibajo skrajno desno. Veliko evropskih politikov meni, da je lekcija vzpona Pima Fortuyna, Joerga Haiderja v Avstriji in Jean-Marie Le Pena v Franciji pokazala, da bo tema priseljevanja najpomebnejša snov za konflikte med desnimi in levimi.
Het Laatste Nieuws: Duh mrtvega Fortuyna bo vsekakor strašil v vladni pogodbi. Večja varnost, krajši čakalni časi v zdravstvu, boljše šole in drugačna politika do tujcev. Kdo pravi, da mora biti vse tako, kot si je to zamislil Fortuyn. On ni bil bog in njegove knjige niso Sveto pismo. Bil je tudi treznejši in bolj pragmatičen kot je bilo možno razbrati in njegovih besed. To kaže objavljen vladni dogovor v Rotterdamu, ki ga je sklenil po zmagi v občinskem svetu. Svoje mesto in deželo je želel pretresti, ne pa uničiti.
El Mundo: Umor Pima Fortuyna in izid volitev bi lahko imel nepredvidljive posledice za demokratično prihodnost Nizozemske. Krščanski demokrati kot zmagovalci stojijo pred nalogo, ki je vse prej kot vabljiva. Vladati bodo morali z ostanki šele pred tremi meseci ustanovljene Fortuynove stranke. Če bo ta improvizirana stranka še naprej tako hitro razpadala, kot se je to zgodilo po umoru njenega ustanovitelja, bi bili lahko rezultati volitev izničeni že čez šest mesecev. Lista Pima Fortuyna nima niti vodje niti namestnika. Prav tako nima političnega programa. Za nadaljnje priseljence želi zapreti meje, sicer pa ne postavlja nobenih zahtev, kot to počnejo druge desno usmerjene evropske stranke.
Kurier: V ljudskih strankah manjka karizmatičnih osebnosti. Kje so Adenauerji in Palmerji? Namesto njih na prestolu moči sedijo pogosto blede figure, ki le upravljajo, namesto da bi vladale. Po drugi strani pa se Haider v Porscheju ali Fortuyn s cigaro predstavljata v naši medijski družbi. Sicer z veliko hrupa in dima, vendar sta simbol modernega političnega heroja. Nenavsezadnje tudi zato, ker ponujata navidezno lažje rešitve: v negotovih časih ponujata oporo, domovino (...) Zgodovinsko nastale stranke in EU kot celota se jim morajo zoperstaviti s "politiko robov in vogalov". Sicer bodo to storili drugi.
