Francoski dnevnik Le Monde opozarja na prebrisanost iraškega voditelja Sadama Huseina, prav tako pa Varnostni svet ZN poziva, naj ne posluša ZDA, saj je vojna preresna zadeva. Washington je zavrnil ponudbo iz Bagdada in jo označil kot "taktiko, ki ne bo uspela", kar ni dobra reakcija. V resnici pa je vprašljiva ameriška beseda: ali želijo razorožitev Iraka ali strmoglavljenje Sadama Huseina? Kaj je prioriteta oziroma pravi cilj sedanje kampanje? ZN ne bi smeli poslušati Washingtona. Varnostni svet bi moral sprejeti resolucijo, ki bi zahtevala vrnitev inšpektorjev za razorožitev v Irak. Temu koraku se ni moč odpovedati.
Tudi britanski Financial Times meni, da bi Sadamu Huseinu morali verjeti na besedo, varnostni svet pa bi moral sprejeti novo resolucijo. Sadam Husein se je odzval na pritisk, OZN in mednarodna skupnost pa mu morata verjeti na besedo, da bi se izognila novi zalivski vojni. Vendar so se besede iraškega voditelja že večkrat izkazale za ničvredne. Trenutno je nujno, da VS ZN ostane enoten v prizadevanjih za odstranitev kateregakoli iraškega orožja za množično uničevanje. Sprejeti mora novo resolucijo, ki zahteva brezpogojno misijo mednarodnih inšpektorjev v Iraku in postavlja smiselne roke. Obenem pa bi morali tudi zagroziti z vojaškim odgovorom, če bo Irak misijo kakorkoli oviral. Če se bo Washington raje odločil za odstranitev sedanjega iraškega režima, kot pa da bi ga razorožil, pa bo spodkopal mednarodna prizadevanja.
Italijanski dnevnik La Repubblica pa zadržan ameriški odziv na iraško privolitev v sprejem inšpektorjev pojasnjuje z ameriškimi vojaškimi interesi. Vse kaže, kot da pismo iz Bagdada ni nikoli prispelo na ZN, ameriški predsednik George Bush pa zahteva akcijo. Ameriška "vojna mašinerija" je že preveč napredovala in primer, ki si ga je Bush zastavil sam, je prav pred tem, da se konča. Tako se je "strah iz leta 1991" vrnil v Belo hišo. Obstaja bojazen, da bo presenetljiv pohod "goljufa iz Bagdada" v zadnjem trenutku zadržal vojaško mašinerijo.
