"Nihče ne popušča", je na naslovnici zapisal Indian Express. Almaty ni pripeljal do srečanja med pakistanskim predsednikom Pervezom Mušarafom in indijskim premierom Atalom Beharijem Vajpayeejem, ugotavlja Hindustan Times. Hindustan Times v komentarju piše, da je konferenca v Kazahstanu trajajočo blokado v indijsko-pakistanskih odnosih samo še poudarila. Položaj ostaja nespremenjen, tako na meji kot v prestolnicah obeh držav, ki sta pred najnevarnejšo konfrontacijo v svoji zgodovini, še meni časnik. "Niti stisk roke niti stik z očmi", pa je zapisal Times of India, ki govori še o "ledu v Almatyju".
Na azijskem vrhu v Almatyju si Vladimir Putin ni prizadeval za dosego miru kot ruski predsednik, ampak je govoril tudi v imenu vodilnih držav sveta, piše ruski časnik Kommersant. Kaj takega v zunanji politiki Moskve še ni bilo. Doslej je šlo v regionalnih konfliktih vedno bolj za "prerivanje" mednarodnih posrednikov. To je sprtim stranem omogočilo, da so posrednike izigrale in izrabile v svojo korist ter s tem zavlačevale sprejetje mirovnih sklepov. To je sedaj mimo. Ameriški posredniki Putinove mirovne misije ne bodo več ovirali, ampak nadaljevali.
Novije Izvestija pa piše, da ruski predsednik enostavno ne more izstopiti iz vloge mirovnega zagovornika. Junaško prizadevanje Rusije, da spravi k pameti Pakistan in Indijo, ki sta na robu vojne, je pripeljalo k pričakovanemu rezultatu. Na azijskem vrhu v Almatyju sta se indijski premier in pakistanski voditelj zbližala na vsega pet metrov in sta to distanco ves čas ohranjala. Kmalu je postalo jasno, da nobena stran nima interesa, da bi o sporu skupaj razpravljali za zaprtimi vrati.
Italijanski Il Messaggero pa ocenjuje, da igrata pomembno vlogo v sporu Moskva in Peking, ki si po mnenju časnika ne želita vojne v regiji. Gre za prvo spiralo dialoga med državama, ki sta na robu vojne. Odločilno vlogo pri tem igra dejstvo, da je Rusija tradicionalna zaveznica Indije, medtem ko ima Kitajska zelo tesne odnose s Pakistanom. Moskva in Peking sta najvplivnejši sili na območju in imata velike interese, da vojna ne izbruhne. Vest, da bi kašmirski konflikt lahko izkoristila tudi teroristična mreža Al Kaida, samo še povečuje zaskrbljenost.
