Srbska policija je po atentatu na Đinđića 19. marca aretirala namestnika republiškega javnega tožilca Milana Sarajlića, ki je med zasliševanjem priznal, da je bil na plačilnem seznamu zemunskega klana, ki ga sumijo organizacije atentata. Dva dni pozneje je bil odstavljen še sam javni tožilec Siniša Simić. Pristojni odbor republiške skupščine je poleg tega razrešil 35 sodnikov, med njimi tudi sedem sodnikov vrhovnega sodišča Srbije.
Vršilka dolžnosti predsednice srbskega vrhovnega sodišča Sonja Brkić je napovedala, da naj bi do konca tega tedna oblikovali posebno sodišče, na katerem bodo sodili osumljenim za atentat na Đinđića.
Odločen boj proti organiziranemu kriminalu
Novi srbski premier Zoran Živković je na današnji novinarski konferenci zatrdil, da bodo izredni ukrepi proti kriminalcem trajali večno, a izredne razmere kar se da kratko oziroma nekaj tednov. Vršilka dolžnosti predsednika Srbije Nataša Mićić pa je povedala, da bodo obdobje trajanja izrednih razmer, ki so jih uvedli po umoru srbskega premiera Zorana Đinđića 12. marca, izkoristili za obračun z organiziranim kriminalom in oblikovanje institucionalnih pogojev za delovanje Srbije kot demokratične, pravne in učinkovite države.
Premier Živković je dosedanja dva tedna preiskave uboja Zorana Đinđića ocenil kot dobra, a je dodal, da bo zadovoljstvo popolno šele, ko bodo aretirani vsi, ki so vpleteni v atentat umrlega srbskega premiera. Za zapahi je večina pripadnikov kriminalne skupine iz beograjske občine Zemun, t.i. zemunskega klana, na prostosti pa je še vedno vrh njene piramide oziroma glavni osumljenci za Đinđićev uboj, nekdanji poveljnik policijske enote za posebne operacije (JSO) Milorad Luković-Legija, Dušan Spasojević-Šiptar in Mile Luković-Kum.
Živković je kot enega od razlogov za Đinđićevo smrt navedel tudi politične dejavnike in dejal, da je sedaj slišati zgodbe o tem, da je uvedba izrednih razmer neustavna. "Takšne izjave prihajajo iz istih političnih skupin, ki so tudi tedaj zavirale reforme," je poudaril Živković in izrazil upanje, da bo Đinđić "poslednja žrtev in opomin tistim iz pozicije in opozicije, da obstajajo stvari, glede katerih ni prostora za politične igre." Premier je v tem kontekstu povedal, da zaenkrat ni dovolj dokazov, ki bi utemeljevali prepoved delovanje kakšne politične stranke.
V.d. predsednika Srbije Nataša Mićić je med pogovorom z delegacijo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) zatrdila, da bodo obdobje trajanja izrednih razmer izkoristili za obračun z organiziranim kriminalom ter oblikovanje institucionalnih pogojev za delovanje Srbije kot demokratične, pravne in učinkovite države. Tiskovna agencija SČG Tanjug je poročala, da je vodja misije OVSE v SČG Maurizio Massari ponovno izrazil razumevanje za uvedbo izrednih razmer v Srbiji po uboju Đinđića.
Nataša Mićić je na predlog srbske vlade danes sprejela odlok o legalizaciji in predaji orožja, ki je v veljavo stopil takoj. Odlok omogoča vsakomur, ki nima ustreznega dovoljenja za orožje, da med trajanjem izrednih razmer oziroma najpozneje v petnajstih dneh vloži zahtevek za njegovo pridobitev. Nataša Mićić ima za časa trajanja izrednih razmer posebna pooblastila, v skladu z njimi pa je v ponedeljek sprejela tudi odlok o posebnih ukrepih na področju pravosodja. Predsednik vrhovnega sodišča in republiški javni tožilec imata v skladu s tem odlokom pravico razrešiti predsednike nižjih sodišč in tožilstev, za kar je v običajnih razmerah pooblaščena skupščina.
Zemunski klan razpečeval droge
Premier Zoran Živković je na novinarski konferenci med drugim povedal, da je bila glavna "dejavnost" zemunskega klana trgovina z mamili. Mesečno naj bi jih klan razpečal več kot 100 kilogramov, vrednih več deset milijonov dolarjev. Beograjski mediji že nekaj dni, tudi danes, poročajo o vse več uživalcev mamil, ki se soočajo z abstinenčno krizo. Na beograjskem zavodu za zdravljenje narkomanov so povedali, da se je nekaj dni po uvedbi izrednih razmer za 100 odstotkov povečalo število nujnih zdravniških posegov zaradi abstinenčne krize.
Demokrščanska stranka Srbije (DHSS) pravosodnega ministra Vladana Batića namerava vladi in skupščini predlagati ponovno (začasno) uvedbo smrtne kazni v kazensko zakonodajo. To naj bi bil najbolj učinkoviti način boja proti organiziranemu kriminalu, a glede tega vprašanja bi se morala Srbija posvetovati z ustanovami Evropske unije, saj je v njenih državah članicah smrtna kazen prepovedana, so pojasnili na sedežu DHSS. Nemudoma se je oglasila Demokratična stranka Srbije (DSS) Vojislava Koštunice, ki trdi, da DHSS s tem predlogom izpodkopava prizadevanja SČG za včlanitev v Svet Evrope. Svet ministrov SE je sicer danes povabil SČG, da postane 45. članica te organizacije.
