Saa je v svoji odstopni izjavi povedal, da mu ob tako nizkotnem odnosu in ob pomanjkanju vsakršne podpore strankarskih kolegov ne preostane nič drugega kot to, da odstopi. Saa je namreč odstopil zaradi težav pri reševanju gospodarske krize, čemur so botrovali predvsem spori znotraj peronistične stranke. Le nekaj ur pred odstopom je v nedeljo v bližini Mar del Plate, južno od Buenos Airesa, Saa sklical srečanje o prihodnosti Argentine, udeležilo pa se ga je le pet od skupno 14 peronističnih guvernerjev, s čimer so pokazali nepripravljenost na sodelovanje z novim začasnim predsednikom.
Kmalu po začetku mandata in tudi danes so na argentinskih ulicah znova protestirali jezni državljani, ker naj bi v predsednikovem kabinetu sedeli skorumpirani politiki. "Umiramo od lakote, ničesar nimamo, smo ničvredni, nihče nam ne pomaga."
Odhajajoči predsednik vseeno misli, da je, čeprav kratko, dobro opravljal svoje delo. Med največje dosežke svojega predsedovanja šteje odlog plačila zunanjega državnega dolga, ki znaša 132 milijard ameriških dolarjev. "Če sem v času kratkega predsedovanja koga užalil, se opravičujem. Naredil sem največ, kar sem lahko. Zahvaljujem se vsem tistim, ki ste mi pomagali, me razumeli in mi sledili. Boga prosim, da bo razsvetili novega predsednika in da bo Argenitna znova našla pot k miru in pravici."
Predsedniško mesto bi moral zdaj začasno prevzeti predsednik senata Ramos Puerta, ki pa je prav tako odstopil. Puerta je predsedniški položaj v zadnjih desetih dneh že zasedal in sicer le za 48 ur, preden je senat potrdil Saaja. Začasni predsednik bo tako postal peronist Eduardo Camano, vodja spodnjega doma senata, a le za 48 ur, ko mora senat potrditi novega predsednika.
Predsedniški odstopi se vrstijo
Rodriguez Saa je zamenjal nekdanjega predsednika Fernanda de la Ruo, ki je odstopil 20. decembra po dvodnevnih nemirih po državi zaradi hude gospodarske krize, v katerih je umrlo 27 ljudi, skoraj 200 pa jih je bilo ranjenih.
Do politične krize in nemirov v državi je prišlo po tem, ko je izvršni odbor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) odločil, da Argentini, ki se je znašla v finančni krizi, ne bo odobril 1,3 milijarde dolarjev vrednega posojila. Odbor se je za zavrnitev pomoči odločil po vrnitvi misije IMF pod vodstvom Thomasa Reichmana iz Argentine, kjer so si ogledali izvajanje gospodarskih reform.