"Želim si, da vlada ne bi bila ovira za tiste, ki hočejo dobro za to državo. Objavljam odstop vlade, ki sem jo imel čast voditi. Naj Bog ohrani Libanon," je dejal premier Omar Karami. Karami je pred parlamentu sicer odločno zavrnil namigovanja, da je njegova vlada odgovorna za umor njegovega predhodnika Rafika Haririja, in opozicijo pozval k dialogu za okrepitev državne enotnosti in odnosov s Sirijo.
Veselje opozicije
Poslanci, ki so se na zahtevo opozicije sestali na izrednem zasedanju, so izjavo Karamija nagradili z bučnim aplavzom. Razveselila se je tudi več tisoč glava množica, ki že od nedelje zvečer protestira v središču Bejruta. Ko so slišali vest o odstopu vlade, so zavriskali, zapeli himno in vihteli zastave.
"Danes je padla vlada. Jutri bo padla še tista, ki se skriva v Andžarju," je pred zbrano množico dejal opozicijski voditelj Elias Atalah. Pri tem je meril na poveljstvo sirskih obveščevalnih služb, ki ima sedež v kraju Andžar na vzhodu Libanona. Atalah je ob tem zatrdil, da bo opozicija nadaljevala s svojimi ukrepi, vse dokler ne bodo izpolnjene vse njene zahteve.
Demonstracije v Bejrutu
Demonstranti so v Bejrutu vztrajali celo noč, pri tem pa vihteli libanonske zastave, peli domoljubne pesmi in skandirali protisirska gesla.
Zbralo se je okoli 10.000 protestnikov, nasproti pa jim zaradi prepovedi kakršnegakoli zborovanja, ki ga je včeraj uvedla vlada, stoji več sto vojakov in policistov, ki so blokirali dostop do glavnega mestnega Trga mučenikov, na katerem se zbirajo demonstranti. Za zdaj ni poročil o morebitnem nasilju.
Z libanonskim zunanjim ministrom Mahmudom Hamudom se je medtem sestal namestnik ameriške državne sekretarke David Satterfield, ki vztraja, naj se sirska vojska v celoti umakne iz Libanona še pred spomladanskimi parlamentarnimi volitvami v Libanonu. Naslednja premestitev sirske vojske, nameščene v Libanonu, proti Siriji, bo zagotovo pomenila "umik" sirske vojske iz Libanona, je po srečanju z namestnikom ameriške državne sekretarke zatrdil Hamud.
Satterfield je vztrajal, da bi se sirska vojska iz Libanona morala umakniti še pred libanonskimi parlamentarnimi volitvami, ki naj bi jih Libanonci izvedli spomladi. Namestnik ameriške sekretarke je prav tako vztrajal, naj Sirija iz Libanona umakne vso svojo vojsko, tudi obveščevalno službo. "Želimo, da spomladanske libanonske volitve potekajo svobodno in pošteno, zato je pomembno, da še pred začetkom volitev sprejmemo ustrezne ukrepe za zagotovitev varnih volitev, da torej začne veljati resolucija ZN 1559, ki predvideva umik sirske vojske iz Libanona," je dejal Satterfield. Po njegovih besedah je resolucija 1559 popolnoma v skladu s sporazumom iz Taefa. Kot je še dejal Satterfield, ZN od sirske vlade pričakujejo konkretne odzive na omenjeno resolucijo.
Pritiski ZDA
Sirijski predsednik Bašar al Asad je pred tem za italijanski časnik La Repubblica dejal, da ZDA na Damask pritiskajo na enak način, kot so na Bagdad pred začetkom napada leta 2003.
Dejal je, da Sirija želi predvsem mir in stabilnost v regiji in ponovno zatrdil, da Damask ni vmešan v atentat na nekdanjega libanonskega premierja Haririja ali v samomorilski napad v Tel Avivu.
"Washington je v preteklosti uvajal sankcije proti nam in nas izoliral, vendar svojega obroča ni nikoli do konca zategnil," je dejal Asad, "Toda, če me vprašate ali pričakujem oboroženi napad ZDA, ga vidim že od konca vojne v Iraku. Od takrat dalje napetosti naraščajo."
Izraelska diplomatska ofenziva
Izrael bo predstavil dokumente o sirijski 'krivdi'
Izrael je začel diplomatsko in medijsko ofenzivo proti Damasku in
palestinskim oblastem, s poudarkom na domnevni sirijski podpori
terorističnim skupinam in palestinskem pomanjkanju interesa, da bi
ustavile dejavnost teh skupin, poroča časnik Haaretz.
Tako bosta izraelski zunanji minister Šalom in šef vojaške obveščevalne službe Zevi tujim veleposlanikom v Izraelu predstavila dokaze o vpletenosti terorističnih organizacij, ki jih podpira Sirija, v samomorilske napade, med drugim tudi petkov napad v Tel Avivu. Dokumente naj bi predstavila veleposlanikom držav Evropske unije in držav, članicam Varnostnega sveta. Podobne predstavitve naj bi v Washingtonu, Londonu in Parizu opravil tudi visok predstavnik vojaške obveščevalne službe.