Črnogorski premier Filip Vujanović je vrnil svoj mandat črnogorskemu predsedniku Milu Djukanoviću. Za ta korak se je odločil, potem ko je Liberalna zveza Črne gore (LS) v četrtek zavrnila njegove pozive k pogovorom o oblikovanju nove vlade.
Premier je odstop v pismeni obliki predstavil tudi črnogorskemu parlamentu z obrazložitvijo, da mandat vrača črnogorskemu predsedniku po neuspešnih poskusih ohranitve vladajoče koalicijo, v kateri so mnenja glede neodvisnosti republike deljena. Parlament je obenem zaprosil, naj uradno potrdi konec njegovega mandata.
Liberalci so potem ko je vlade v Podgorici podpisala sporazum o preureditvi odnosov s Srbijo, vladi umaknili podporo, za nadaljevanje pogajanj o oblikovanju črnogorske vlade pa so zahtevali prav odstop Vujanovića in postavitev svojega kandidata na njegovo mesto.
Djukanovićeva Demokratska stranka socialistov (DPS), ki nima absolutne večine v parlamentu, si je pred tem že teden dni prizadevala začeti pogovore s koalicijskima partnericama, Socialdemokratsko stranko (SDP) in LS, da bi se izognila predčasnim volitvam.
Črnogorski predsednik ima sedaj 60 dni časa, da imenuje novega premiera, ki bo poskušal oblikovati vlado z večinsko podporo v parlamentu. V nasprotnem primeru bodo morali v Črni gori v roku dveh do treh mesecev sklicati predčasne parlamentarne volitve.
Črnogorska skupščina je 9. aprila po dveh tednih razprav z veliko večino sprejela predlog sporazuma o preureditvi odnosov med Srbijo in Črno goro, podpisanega 14. marca. Potrditi ga mora še zvezni parlament, ki je v četrtek prekinil razpravo o sporazumu. Sporazum so podprli poslanci vladajoče DPS in opozicijske prosrbske koalicije Skupaj za Jugoslavijo. Proti so bili poslanci SDP, Liberalne zveze in Demokratske zveze Albancev v Črni gori, medtem ko se je predstavnik Demokratske unije Albancev glasovanja vzdržal.
Haaški obtoženci se lahko predajo do sobote opolnoči
Potem ko je vlada ZRJ v sredo zvečer obtožencem haaškega sodišča na območju ZRJ postavila tridnevni rok za prostovoljno predajo, je podpredsednik Demokratske stranke Čedomir Jovanović še potrdil, da se bo rok za prostovoljno predajo iztekel v soboto opolnoči. Dejal je še, da so nekateri obtoženci haaškega sodišča že prišli v stik z državnimi organi in povpraševali o pogojih za predajo in svojih pravicah, ni pa želel navesti konkretnih imen.
Srbski premier Zoran Đinđić pa je v pogovoru za nemški dnevnik Frankfurter Rundschau dejal, da Srbija ne more aretirati nekdanjih vodij bosanskih Srbov Radovana Karadžića in Ratka Mladića, ker je "tveganje nemirov preveliko". Kot je pojasnil, ni potrebno, da zato, da bi poplačali krivice iz preteklosti, ustvarijo kaos, iz katerega bi nastale nove krivice. Po mnenju srbskega premiera bi morali biti prvi obtoženci haaškemu sodišču izročeni že v naslednjih 20 dneh, v roku dveh ali treh mesecev pa še vsi ostali. Kot je dodal, pa je pri tem edina izjema srbski predsednik Milan Milutinović.
Nekdanji predsednik t.i. Republike Srbske Krajine Milan Martić, ki je obtožen bombardiranja Zagreba leta 1995, pa se po poročanju frankfurtskega časnika Vijesti ne bo odzval pozivu vlade ZRJ k prostovoljni predaji. Časnik se pri tem sklicuje na izjave Martićevega bližnjega sorodnika, po pisanju časnika pa ni znano, kje se Martić trenutno nahaja. Časnik Vijesti tudi piše, da se nekdanji poveljnik generalštaba jugoslovanske vojske Dragoljub Ojdanić, ki je skupaj z nekdanjim jugoslovanskim predsednikom Slobodanom Miloševičem obtožen vojnih zločinov na Kosovu leta 1999, že pripravlja na predajo jugoslovanskemu pravosodnemu ministrstvu.
Če se obtoženci haaškega sodišča do sobote zvečer ne bodo predali, bo jugoslovansko pravosodno ministrstvo haaške obtožnice predalo pristojnim srbskim in črnogorskim sodiščem, ki naj bi postopala v skladu z zakonsko določenimi postopki, da bi obtožence predala Haagu. Tridnevni rok je v javnosti sicer sporen, saj so obstajale teorije, da bi morali rok zaradi dela proste nedelje podaljšati do ponedeljka zjutraj.
Del Pontejeva na Kosovu o novih obtožnicah
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla del Ponte se je v Prištini sestala s civilnim upraviteljem Združenih narodov na Kosovu Michaelom Steinerjem. Izjavila je, da je haaško sodišče uvedlo tri preiskave proti domnevnim nekdanjim pripadnikom Osvobodilne vojske Kosova (OVK) in da bo še letos predstavilo prvo obtožnici in izrazila upanje, da bodo do konca leta zaključili ostale preiskave. Za zdaj še ni znano, ali bo haaško sodišče v zvezi z nekdanjimi pripadniki OVK vložilo javno ali tajno obtožnico. Del Pontejeva sicer ni želela imenovati oseb, v zvezi s katerimi sodišče preiskuje. Steiner je povedal, da bo njegova organizacija podprla vsakršno odločitev haaškega sodišča. "Ko gre za vojne zločine, nacionalnost ni pomembna," je poudaril Steiner. Pripadniki OVK so bili med napadi zveze NATO na ZRJ deležni podpore Zahoda, čeprav jih ta ni nikdar uradno imenoval za zaveznike. V pokrajini so se borili proti srbski policiji in vojaškimi skupinam, pri čemer so po navedbah beograjskih oblasti zagrešili številne zločine nad srbskimi civilisti. Po prihodu zveze Nato na Kosovo so zavezniki kot naslednika OVK ustanovili Kosovski zaščitni korpus s cilinimi nalogami. Na Kosovu so sicer doslej zaradi suma vojnih zločinov že aretirali dva nekdanja pripadnika OVK.
Pontejeva se je sestala tudi z najvišjimi kosovskimi političnimi predstavniki, predsednikom Ibrahimom Rugovo, premierom Bajramom Rexhepijem in predsednikom parlamenta Nexhatom Dacijem. V Beogradu je Del Pontejeva izrazila prepričanje, da bo nov zakon o sodelovanju s haaškim sodiščem odprl možnost za konkretne pogovore o sodelovanju med Beogradom in sodiščem. Dodala je, da kmalu pričakuje, da se bo večina obtožencev odločila za prostovoljno predajo v treh dneh, k čemur jih je v sredo pozvala jugoslovanska vlada. Del Pontejeva se je v Beogradu med drugim srečala tudi s predstavniki združenja družin 1300 izginulih Srbov na Kosovu.
Rusija umika del enot z Balkana
Rusija bo zmanjšala število vojakov v mednarodnih mirovnih enotah na Balkanu in bo že v ponedeljek prve enote umaknila s Kosova, je sporočil vodja ruskega oddelka za mirovne sile, polkovnik Vladimir Gorjajnov. Prisotnost ruskega kontingenta v okviru mirovnih sil KFOR na Kosovu se bo zmanjšala za polovico, s 1200 na 600 vojakov. Tudi iz Bosne in Hercegovine se bo umaknil del ruskih mirovnih enot. Tako je od 1. julija v okviru sil SFOR predvidenih le še 270 ruskih vojakov.
