Bomo odslej delce pospeševali le v Evropi?

Že marca leta 2010 je ob francosko-švicarski meji začel obratovati štiri kilometre velik podzemni Hadronov trkalnik, ki je tako tehnološko bolj napreden kot tudi bolj ekonomičen od Tevatronove tehnologije. Zato so se ameriški fiziki odločili z velikopoteznih in dragih poskusov preiti na manjše in bolj specifične projekte, kot je izgradnja najmočnejšega protonskega topa.

Kot pravi direktor raziskovalnega laboratorija Fermilab Pier Oddone, ni v znanosti nič večnega, stanje v raziskovalnih krogih pa od ameriških inštitutov terja prilagoditev na nove razmere, da bi lahko poiskali področja, na katerih lahko storijo nadaljnji korak naprej. Evropske raziskave so po Oddonovih besedah za kar trikrat presegle raziskovalni proračun ameriških raziskovalcev, kar pa si ZDA ta trenutek ne morejo privoščiti.

"Vseeno mislim, da lahko ohranjamo pomembno vlogo v svetu, pa čeprav ne bo taka, kot smo jo imeli pred 30 leti, ko smo vodili na vseh področjih atomske fizike,“ dodaja Oddone. Med prednostnimi nalogami ameriških znanstvenikov je poreditev raziskovalcev iz CERN-a, ki so prejšnji teden domnevno odkrili delce, hitrejše od svetlobe.

Denar, sveta vladar

V 26-letni zgodovini so se varuhi sistema Tevatron izučili, kako graditi, voditi in skrbeti za velike in kompleksne pospeševalnike delcev, z izkušnjami pa so v veliki meri pomagali tudi konstruktorjem CERN-ovega megalomanskega trkalnika. Tevatron je svojo minuto slave dobil leta 1995, ko so znanstveniki potrdili obstoj kvarkov, najtežjih elementarnih delcev, kar jih poznamo. Kljub temu da je težek kot atom zlata, je kvarkova masa zgoščena v točki, veliki kot le en proton.

Izgradnja Tevatronovega kompleksa je bistveno pripomogla tudi ameriški ekonomiji, saj so bili glavni naročnik superprevodnih kablov. V kompleksu jih je vgrajenih za kar 68 tisoč kilogramov. Poleg mnenja znanstvenikov, da so minili Tevatronovi časi uporabnosti in koristnosti, je zadnji udarec zadalo ameriško ministrstvo za energijo, ki je raziskavam odreklo 35 milijonov sredstev, s katerimi bi Tevatron deloval do leta 2014. Zaradi te odločitve bo večina ameriških fizikov nadaljevala raziskave v Fermilabovem eksperimentalnem nadzornem centru za nadzor poskusov v CERN-u ali pa se bodo preselili v Evropo.

"Smo pač sužnji strojev in mašinerije ter bomo vedno šli tja, kjer se nahajajo sredstva, s katerimi bomo lahko nadaljevali s čim boljšim delom tudi v prihodnje,“ je dogodke komentiral eden glavnih uporabnikov Tevatronovih storitev, raziskovalec Rob Roser.

Čeprav Tevatron ne bo več obratoval, Fermilabovi znanstveniki upajo, da bodo bistveno prispevali k odkritju Higgsovih bozonov, ki naj bi bili po velikem poku in rojstvu vesolja pred 13,7 milijarde let ključni za pretvorbo mase v trdno materijo.