Bosansko-hercegovsko sodišče za človekove pravice je določilo, da mora Republika srbska svojcem oseb, ki so jih vojaki Republike srbske ubili v pokolih v Srebrenici leta 1995, plačati odškodnino v višini dveh milijonov ameriških dolarjev. Republika srbska mora tudi čimprej objaviti informacije o usodi ljudi, ki jih pogrešajo od tega pokola, morebitnih ujetnikih, kot tudi podatke o tem, kje se nahajajo posmrtni ostanki ubitih.
Sodišče je odločitev sprejelo na podlagi 49 tožb, ki so jih vložile družine iz Srebrenice, za katerih člane se domneva, da so bili ubiti v pokolih. Velja, da je bilo po padcu Srebrenice v srbske roke leta 1995 ubitih najmanj 7000 ljudi, predvsem Muslimanov. Odločitve tega sodišča so obvezujoče, Republika srbska pa bo morala polovico omenjene vsote nakazati najkasneje do 7. septembra za izgradnjo spominskega obeležja pokola v Srebrenici, ostalo polovico pa v štirih letih.
Sodišče za človekove pravice so ustanovili na podlagi Daytonskega mirovnega sporazuma, izvajanje njegovih odločitev pa nadzirajo Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi in urad visokega mednarodnega predstavnika v BiH.
Sfor spet lovi Karadžića
Pripadniki mednarodnih sil v BiH (Sfor) so na Palah izvedli novo operacijo, katere cilj je razbiti mreže finančne pomoči nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću, ki ga išče haaško sodišče. Cilj operacije je bil ustaviti aktivnosti dveh bosanskih Srbov, ki naj bi nudila finančno pomoč Karadžiću.
Enote Sfor so zaprle sedež mestne skupščine Srbsko Sarajevo in od tam odnesle določeno dokumentacijo, je povedal župan Srbskega Sarajeva Predrag Lasica. Med operacijo nikomur niso dovolili zapustiti poslopja nekdanjega hotela Kikinda, kjer ima sedež mestna skupščina.
Poveljstvo Sfor je sicer še navedlo, da je operacijo začelo na zahtevo urada visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Paddyja Ashdowna, ki je medtem odstavil predsednika skupščine mesta Srbsko Sarajevo Milovana Bjelico. Nekdanji poveljnik Sfor John Silvester je sicer lani na Bjelico, ki ga je označil za tesnega Karadžićevega prijatelja, naslovil pismo, v katerem ga je pozval, naj posreduje za prostovoljno predajo nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov.
