Odškodnina za odstranjevalce ruševin

Velika večina od več kot 10.000 ljudi, ki so sodelovali pri odstranjevanju ruševin po terorističnih napadih 11. septembra, je v začetku tedna sprejela dogovor o zunajsodni poravnavi, ki jim skupaj prinaša najmanj 625 milijonov dolarjev zaradi sedanjih ali morebitnih prihodnjih zdravstvenih težav. Okrog 500 ljudi ni sprejelo poravnave in bodo poskusili srečo na sodišču sami.

New York je potrditev dogovora s strani 95,1 odstotka tožnikov potrdil šele v petek, saj so morali natančno prešteti glasove. Dogovor je bil oblikovan tako, da velja le, če ga sprejme najmanj 95 odstotkov tožnikov. Newyorški župan Michael Bloomberg je povedal, da gre za pravično rešitev zahtevkov ljudi, ki so priskočili na pomoč mestu, ko jo je najbolj potrebovalo.

Prepir med mestom in odstranjevalci ruševin oziroma reševalci, kot so policisti in gasilci, ki so se pritoževali, da so zaradi prahu nad Svetovnim trgovinskim centrom zboleli, je bil precej neprijeten za vse vpletene. Zdravniki in znanstveniki so potrdili, da lahko težave z dihanjem povežejo s prahom, glede drugih posledic, kot je na primer rak, pa mnenja niso enotna.

Dogovor o poravnavi pomeni, da bodo sedaj denar dobili vsi tožniki, ki so jo sprejeli, četudi niso bolni. Vendar ne vsi enako. Zdravi, ki se bojijo bolezni v prihodnje, si bodo porazdelili nekaj tisočakov, resno bolni ali sorodniki pokojnikov pa bodo dobili tudi več kot milijon dolarjev.

Sveženj denarja bo na koncu malce večji, saj bo svoj delež prispevalo tudi javno podjetje Porth Autorithy New Yorka in New Jerseyja. Ocenjujejo, da bo vsota na koncu znašala 725 milijonov dolarjev. Tožniki, ki so mestu očitali, da jim ni priskrbelo zaščitne opreme pri njihovem delu, so se o poravnavi dogovorili spomladi, vendar je takrat sodnik Alvin Hellerstein to zavrnil, ker so si odvetniki odrezali prevelik kos pogače na račun delavcev.

Potem so se pogajali znova in sedaj jim je uspelo. Poravnava bo plačana iz ene milijarde dolarjev vrednega sklada, ki ga je že potrdil zvezni kongres. Za resno bolne je kongres prav tako na poti, da potrdi 7,4 milijarde dolarjev vreden sklad za dolgoročno zdravstveno nego. Predstavniški dom je to storil, senat pa zavlačuje.