Glasovanja se je vzdržal sirski veleposlanik, ki je vzdržanje komentiral s tem, da jim niso imeli zadosti časa, da jo preučijo. Vse ostale članice varnostnega sveta pa so potrdili novo resolucijo, ki so jo od podpori Španije in Velik Britanije predlagale ZDA.
Predsedujoči VS ZN, pakistanski veleposlanik Munir Akram, in drugi diplomati so po sprejemu resolucije izrazili pričakovanje, da bodo kmalu spet začeli izvažati iraško nafto. V turškem pristanišču Ceyhan, enem od dveh pristanišč za izvoz iraške nafte, je namreč osem milijonov sodov nafte, ki jih je po mnenju diplomatov možno prodati takoj. Sredstva od prodaje nafte naj bi se glede na novo resolucijo zbirala v Skladu za razvoj Iraka, ki bo pod nadzorom iraške centralne banke, ta pa pod nadzorom okupacijskih sil. S skladom naj bi v skladu z resolucijo poskrbeli za obnovo države in iraško prebivalstvo.
Generalni sekretar ZN Kofi Annan, ki je sodeloval na glasovanju, pa je obljubil, da bo kmalu imenoval visokega predstavnika ZN v Iraku, kar tudi predvideva resolucija. Po mnenju opazovalcev naj bi to postal trenutni visoki komisar ZN za človekov pravice, Brazilec Sergio Vieira de Mello, ki ima podporo Washingtona. Posebni predstavnik generalnega sekretarja ZN bo usklajeval delo vseh agencij ZN v Iraku. Imel bo tudi neodvisno politično vlogo in bo "intenzivno" sodeloval s koalicijskimi silami pri oblikovanju prehodne iraške vlade, pri čemer pa koalicijskima silama, ki bosta ohranili glavno besedo, ne bo podrejen.
Generalni sekretar ZN naj bi tudi sodeloval pri oblikovanju prehodne iraške vlade in imenoval člane sveta, ki bo nadzoroval omenjeni Sklad za razvoj Iraka.
Powell: Francoski da je "korak v pravo smer"
Ameriški državni sekretar Colin Powell, ki je danes prispel v Pariz na srečanje zunanjih ministrov sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8), v okviru katerega želijo države zgladiti nesoglasja, ki so nastala zaradi vojne v Iraku, je izjavil, da je francoski glas v Varnostnem svetu ZN za resolucijo o povojnem Iraku "korak v pravo smer". "Morali bi se združiti pri zagotavljanju pomoči iraškemu narodu. Vsi tisti, ki so podprli resolucijo, bodo sodelovali pri teh prizadevanjih za pomoč Iračanom, da bi jim tako zagotovili boljše življenje," je še dodal Powell.
Kot je še dejal ameriški državni sekretar, pa francoski glas za resolucijo o Iraku še ne pomeni, da so nesporazumi iz preteklosti, ko so številne zaveznice ZDA nasprotovale ameriškemu posegu v Iraku, pozabljeni. Po njegovih besedah je sedaj potrebno delati na napetostih in težavah, ki so ostale zaradi nesporazumov iz preteklosti. Powell se je sicer ob tem izognil neposrednemu imenovanju Francije, Nemčije in Rusije, torej držav, ki so najostreje nasprotovale vojni v Iraku.
Gre za tretjo varianto predloga resolucije
Gre za dokončni kompromisni osnutek resolucije, ki predvideva potrditev ameriško-britanske okupacije Iraka in nadzor okupacijskih sil nad naftnimi viri ter odpravlja sankcije, z izjemo embarga na orožje. Resolucija predvideva preklic skoraj 13 let starih sankcij proti Iraku, kar bi ameriško-britanski upravi omogočilo prodajo iraške nafte, prihodki pa bi bili namenjeni povojni obnovi in humanitarni pomoči.
Predlog predvideva tudi takojšnjo ukinitev gospodarskih sankcij, vsa sredstva od prodaje nafte pa se bodo stekala v poseben sklad za obnovo Iraka, ki bo pod nadzorom iraške centralne banke, ta pa bo pod nadzorom predstavnikov okupacijskih sil. Sredstva od prodaje nafte naj bi namenili za povojno obnovo države in humanitarne potrebe.
Britanski veleposlanik pri ZN je zagotovil, da je osnutek resolucije kompromis med tistimi članicami varnostnega sveta, ki zahtevajo določitev datuma, ko bo konec koalicijske okupacije Iraka in njenimi avtoricami, ki takšnega datuma nočejo omenjati. "Sedaj bomo videli, kako bodo sodelovali," je dejal tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta Richard Boucher.
Uradno stališče Francije je, da se je kljub njihovem nasprotovanju napad na Irak zgodil, sedaj pa je čas, da se povrne enotnost mednarodne skupnosti in čimprej obnovi Irak.
ZDA odprle sklad za prodajo nafte
Ameriški civilni upravitelj Iraka Paul Bremer je zahteval odprtje posebnega računa pri iraški centralni banki, kamor se bodo stekala sredstva od prodaje iraške nafte. Irak razpolaga z določeno količino nafte, ki bi jo lahko izvozil po tem, ko bodo Združeni narodi ukinili sankcije proti državi. Kot je sporočil novi direktor organizacije za nadzor izvoza iraške nafte Mohamed Al Juburi, ima Irak v turškem terminalu ob Sredozemskem morju od osem do devet milijonov sodčkov nafte.
ZDA zavlačujejo z oblikovanjem prehodne vlade v Bagdadu?
Ameriški državni sekretar Colin Powell je ob robu srečanja z bahrajnskim prestolonaslednikom, šejkom Salmanom bin Hamad al Halifo v Washingtonu zavrnil kritike iraških politikov, da ZDA zavlačujejo z oblikovanjem prehodne vlade v Bagdadu. Kot je dejal, ni bil nikoli določen čas za vzpostavitev takšne vlade. Spomnil je, da je novi ameriški civilni upravitelj Iraka Paul Bremer šele pred kratkim nastopil svoj položaj, sedaj pa je ocenil položaj in sestavil "primeren časovni načrt". "To moramo storili pravilno, ne v naglici, in poskrbeti moramo, da bomo v Iraku imeli odgovorno vlado," je še dejal Powell.
V Varšavi konferenca o mednarodnih silah pod vodstvom Poljakov
Predstavniki 15 držav so bodo na dvodnevni konferenci v Varšavi za zaprtimi vrati določili sestavo mednarodnih sil za stabilizacijo Iraka, ki bodo pod poljskim poveljstvom delovale v sektorju na jugu Iraka. Zaenkrat ni znano niti, katere države sodelujejo na tem srečanju. "Ministrstvo za obrambo bo popoldne izdalo sporočilo za javnost," je dejal tiskovni predstavnik poljskih oblasti.
Poljski obrambni minister Jerzy Szmajdzinski je sicer za poljski radio pojasnil, da bodo konkretne odločitve o mednarodnem sodelovanju v silah za stabilizacijo Iraka znane šele prihodnji teden. "Te odločitve zadevajo zainteresirane države, od katerih mora vsaka slediti procesu ratifikacije v parlamentu in vladi," je pojasnil minister.
Poljska je v Irak že napotila približno 200 svojih vojakov, ki so v okviru ameriško-britanske koalicije sodelovali v bojih v tej državi. Varšava je pripravljena napotiti še od 1500 do 2000 vojakov, vendar ob tem skuša zagotoviti še prispevek drugih držav, na podlagi katerega bi število vojakov v njenem sektorju doseglo 7000. Doslej še nobena država ni uradno izrazila pripravljenosti sodelovati v Iraku pod poljskim poveljstvom, po ocenah poljskega tiska pa naj bi to zanimalo Španijo, Italijo, Bolgarijo, Romunijo, Albanijo, Litvo in Ukrajino.
Nato bo pomagal Poljski
Zveza Nato se je sicer v sredo odločila, da bo preučila oblike logistične pomoči Poljski pri upravljanju sektorja na jugu Iraka, ki so ji ga namenile ZDA, je sporočil generalni sekretar zavezništva George Robertson. Pojasnil je, da so veleposlaniki 19 držav članic na današnjem rednem tedenskem srečanju pooblastili pristojne vojaške oblasti zavezništva, naj preučijo oblike pomoči Poljski.
