Odpoved dvojezičnim tablam

Čedalje več je vesti, da naj bi avstrijska vlada v četrtek sklenila topografsko uredbo na ustavni ravni, v skladu s katero bi bile dvojezične krajevne table v občinah s 15-odstotki manjšine, in tam samo v krajih s prav tako 15 odstotki Slovencev. Predsednik Enotne liste Vladimir Smrtnik je poudaril: "v tej prelomni fazi manjšinskega vprašanja na Koroškem" zato zahteva nujno sejo KOKS, ki naj bi potekala še prihodnji teden. "Do seje tega gremija pa nihče nima pravice, da bi samovoljno odstopal od že sprejetih in veljavnih sklepov," je zatrdil Smrtnik.

Da je mogoče v kratkem računati z ureditvijo vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel, je danes potrdil tudi novi predsednik Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZOe) Peter Westenthaler. Kot je dejal, bo do rešitve prišlo "v naslednjih urah" - torej "danes ali jutri".

Vodja poslanske skupine avstrijske socialdemokratske stranke (SPOe) v dunajskem parlamentu Josef Cap je sporočil, da njegova stranka ne vidi potrebe za pogajanja o topografski uredbi, dokler imata vladni stranki, ljudska stranka (OeVP) kanclerja Wolfganga Schuessla in Haiderjev BZOe, dva različna predloga za ureditev tega vprašanja. Obenem je Cap potrdil, da stoji za formulo, po kateri bi se dvojezične krajevne table postavile v občinah z 10-odstotnim deležem manjšine in tam samo v krajih, kjer je vsaj 15 odstotkov slovensko govorečih.

Namestnik deželnega glavarja na avstrijskem Koroškem in podpredsednik koroškega BZOe Martin Strutz pa je od predstavnikov slovenske manjšine zahteval "več mobilnosti" v vprašanju krajevnih tabel. Strutz je pri tem omenil "drugo zgodovinsko priložnost, ki je Slovenci ne smejo izpustiti". Predstavniki slovenske manjšine bi se zato morali odpovedati Schuesslovemu osnutku nove topografske uredbe, ki predvideva 158 krajev z dvojezično topografijo. V zameno naj bi ustavno poroštvo zagotovilo že obstoječe dvojezične krajevne table, obenem pa naj bi omogočili možnost, da se postavijo dodatne krajevne table.

Haider pričakuje rešitev topografskega vprašanja

Obenem pa je ponovno zatrdil, da je za postavitev novih dvojezičnih krajevnih tabel potrebna ustrezna uredba avstrijske vlade, ki bi tudi uradno določila slovenska imena krajev. Dvojezično topografijo naj bi uredili z ustavnim zakonom, ki bi določil 15-odstotni delež manjšine kot spodnjo mejo za dvojezične krajevne oznake. Zato ni mogoče očitati njemu, da onemogoča postavitev dvojezičnih krajevnih oznak.

O problematiki dvojezične topografije so se pogovarjali tudi člani avstrijske vlade. Kot je po vladni seji dejala avstrijska ministrica za socialna vprašanja Ursula Haubner iz BZOe, so obravnavali le "vmesno poročilo o stanju pogajanj." Haubnerjeva ni hotela potrditi govoric, da naj bi v zadnjem trenutku propadla že dogovorjena rešitev. "Pogajanja potekajo. V četrtek je na sporedu vladna seja in tedaj se bo videlo vse drugo," je še dejala ministrica za socialna vprašanja .

Predsednik avstrijske socialdemokratske stranke (SPOe) Alfred Gusenbauer je napovedal, da si njegova stranka lahko predstavlja, da bi podprla ustavni zakon za dvojezično topografijo. Takšna ureditev bi morala biti v skladu z odločbami ustavnega sodišča, sprejeta pa mora biti v konsenzu s strankami na avstrijskem Koroškem ter slovensko manjšino in vključevati mora tudi možnost, da se kasneje postavijo še dodatne dvojezične oznake, je dejal Gusenbauer.

Škocjan nima pravice do dvojezične topografije

Odločitev avstrijskega ustavnega sodišča, da Škocjan zaradi upada deleža slovenske manjšine nima več pravice do dvojezične topografije, je za Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) popolnoma nerazumljiva. To je znak, da je potrebno zgolj dovolj dolgo upirati se pravni državi in "se norčevati iz ustavnega sodišča ter celotne republike", je ocenil podpredsednik NSKS Rudi Vouk.

NSKS je tudi sporočil, da ni pripravljen sprejeti topografske ureditve, ki bi jo avstrijska vlada utegnila sprejeti že v teh dneh. Kot je še dejal Vouk, je Škocjan do ponedeljka, 26. junija, imel pravico do dvojezičnih krajevnih tabel, prav to pravico pa je odpravilo ustavno sodišče s svojo odločbo. "Avstrija je s tem edina država v Evropi, ki je raven manjšinskih pravic v letu 2006 zmanjšala," je ugotovil podpredsednik NSKS.