Tujina

Odpisali 30 milijard dolga

Šarm el Šejk/Bagdad, 03. 05. 2007 07.23 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
STA/Reuters
Komentarji
1

Udeleženci mirovne konference so potrdili odpis dolga Iraku v višini 30 milijard dolarjev.

Udeleženci mednarodne konference o varnosti v Iraku v egiptovskem letovišču Šarm El Šejk so danes s konsenzom podprli idejo o mednarodni pogodbi za Irak, petletnem načrtu za politično, gospodarsko in varnostno stabilizacijo nemirne države. "Mednarodna skupnost se je zavezala, da bo podprla Irak v krizi," je dejal posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN Ašraf Kazi.

Ameriška in iraška delegacija v Iraku
Ameriška in iraška delegacija v Iraku FOTO: Reuters

"Pogodba predstavlja časovni načrt za prihodnjih pet let, ki bo Iraku pomagal doseči njegove dolgoročne cilje gospodarske blaginje, politične stabilnosti in trajne varnosti," je ob pričetku srečanja poudaril generalni sekretar ZN Ban Ki Moon.

Načrt, ki se je na pobudo Združenih narodov in ob podpori Svetovne banke rodil 28. julija 2006, naj bi iraškemu premieru Nuriju al Malikiju omogočil doseči spravo med različnimi verskimi skupnostmi v Iraku ter med njimi pravično porazdeliti iraške naftne dohodke. Med ključnimi točkami načrta je tudi nov zakon, ki bo ob prihodnjih lokalnih volitvah v Iraku omogočil vrnitev nekdanje vladajoče stranke Baas na politično prizorišče.

Pogodba predvideva okrepitev iraških varnostnih sil ter ustanovitev mehanizma za zaščito človekovih pravic. Na gospodarskem področju omenja investicije, finančno pomoč, odpis iraškega dolga v tujini ter tehnično in administrativno pomoč iraški vladi. Izvrševanje pogodbe bo nadziral sekretariat za pogodbo, ki bo v ta namen ustanovljen v Bagdadu.

Potrdili odpis dolga

Britanska zunanja ministrica Margaret Beckett je ob tem povedala, da bo Velika Britanija za obnovo Iraka namenila dodatnih 200 milijonov dolarjev, tako da bo skupna pomoč te države Iraku znašala milijardo dolarjev in pol.

Sicer pa so države udeleženke konference obljubile, da bodo Iraku odpisale 30 milijard dolarjev dolga, je povedal Ban Ki Moon. Pri tem je omenil Bolgarijo, Kitajsko, Savdsko Arabijo, Grčijo, Veliko Britanijo, Avstralijo, Španijo, Dansko in Južno Korejo.

Iraški finančni minister Bajan Žabr pa je povedal, da je njegova država od prejšnjega režima podedovala 140 milijard dolarjev zunanjega dolga, od katerega ji je za poplačilo ostalo še 40 do 50 milijard. Svojim investitorjem zato Irak kot pogoj postavlja, da mu odpišejo dolg, je dejal. Nobeni državi ne bodo dovolili vstopa na iraški trg, če ne bo najprej izpolnila tega pogoja, je poudaril Žabr.

Riceova in Mualem zadovoljna s srečanjem

Riceova se je sestala tudi s sirskim kolegom Validom Mualemom, s katerim sta razpravljala predvsem o varnosti na iraško-sirski meji. "Srečanje je bilo odkrito in konstruktivno. Pogovarjala sva se o situaciji v Iraku in o tem, kako doseči varnost.“ je poudaril Moualem. Neimenovani vir je potrdil, da Riceova s sirijskim predsednikom ni spregovorila o Libanonu in možnosti kazenskega preganjanja tistih, ki so leta 2005 ubili libanonskega predsednika vlade Rafik al-Haririja.

Riceova je opozorila Sirijo, naj stori vse, da prepreči vstop tujih bojevnikov in teroristov v Irak. "To je priložnost, da se stabilizira Irak“, je še dejala Riceova in dodala, da so dejanja pomembnejša od besed.

Sicer pa je Riceova izključila podobno srečanje z iranskim zunanjim ministrom Manušerjem Motakijem, čeprav je bilo pred pričetkom konference o tem slišati številna ugibanja. Motaki in ameriška ministrica sta nekaj vljudnostnih besed spregovorila le med kosilom, ko sta sedela za isto mizo, v politične vode pa nista zašla.

Pač pa se je z Motakijem prvič srečala britanska zunanja ministrica Margaret Beckett. Kot je povedala po polurnem sestanku, je bilo njuno srečanje "koristno", oba pa sta se strinjala, da bi lahko imela Iran in Velika Britanija boljše odnose.

Konferenca je že drugi poskus zbliževanja držav, ki lahko vplivajo na razmere v Iraku. Na podobni konferenci so se namreč predstavniki omenjenih držav sestali že marca v Bagdadu.


Ubili visokega predstavnika Al Kaide

Prihod Ban Ki Moona v Egipt
Prihod Ban Ki Moona v Egipt FOTO: Reuters
V bombnem napadu v močno varovani zeleni coni v Bagdadu so bili ubiti štirje pogodbeni delavci s Filipinov. V preteklih dneh je bilo na zeleno cono izstreljenih več raket, vendar do sedaj niso terjale žrtev.

Ameriške sile so v sredo v Bagdadu ubile visokega predstavnika teroristične mreže Al Kaida, Muhariba Abdulatifa al Džaburija, in ne Abuja Omarja al Bagdadija, vodjo skrajne skupine Islamska država Irak, kot je pred tem sporočil iraški notranji minister Husein Ali Kamal, je sporočil predstavnik ameriške vojske, general William Caldwell.

Caldwell je na novinarski konferenci v Bagdadu pojasnil, da so ameriški vojaki ubili "ministra za informatiko" Al Kaide v Iraku na severu Bagdada. Iraški notranji minister Kamal je sicer pred tem danes sporočil, da so ubili al Bagdadija, voditelja Islamske države Irak, krovne skupine sunitskih upornikov, med katerimi so tudi privrženci teroristične mreže Al Kaida. Caldwell je sicer poudaril, da ameriška vojska nima nobenih podatkov o al Bagdadiju.


Skupina Islamska država Irak naj bi bila kriva za nekatere izmed najbolj krvavih napadov na šiitske civiliste, prevzela pa je tudi odgovornost za umore številnih ugrabljenih policistov. Skupina naj bi izvedla tudi nedavni samomorilski napad na iraški parlament, v katerem je življenje izgubil poslanec. Iraški predstavniki so sicer v začetku tedna sporočili, da so v bližini kraja Tadži, severno od Bagdada ubili Abu Ajuba al Masrija, voditelja Al Kaide v Iraku, Caldwell pa je sporočil, da testi DNA tega niso dokazali.

Maliki za obnovo države

Od začetka vojne v Iraku, marca 2003, je tam umrlo:

vojaki koalicijskih sil:
ZDA – 3355
Velika Britanija – 147
druge države – 125

Iračani:
vojaki – med 4.900 in 6.375
civilisti – med 62.770 in 68.796

Iraški premier Nuri al Maliki je ob začetku dvodnevne konference o varnosti v Iraku v egiptovskem obmorskem letovišču Šarm el Šejk navzoče pozval, naj Iraku odpišejo zunanji dolg in se obvezal, da bodo iraškim sunitom v političnem procesu v Iraku namenili več prostora."

Vlada narodne enotnosti je začela program obnove države, za kar potrebuje ogromna finančna sredstva," je poudaril al Maliki in dodal, da bi odpis dolga pripomogel k izvedbi projektov za obnovo Iraka. Napovedal je, da bodo uveljavili reforme, v skladu s katerimi naj bi večjo vlogo v iraškem političnem življenju dobili iraški suniti.

Ameriška zunanja ministrica Condolezza Rice je medtem ob odprtju konference pozvala k mednarodni podpori pri stabilizaciji razmer v Iraku. Konferenco je označila kot zgodovinski dogodek, a poudarila, da je to le začetek procesa, v katerega morajo vključiti še več držav in organizacij.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

User91871
03. 05. 2007 19.33
kakšne dobre duše, gdo je rekel da svet ni pošten in kaj se dogaja doli ni dobro