Gruzija priznala uporabo bomb

Predstavnica organizacije za varstvo človekovih pravic Human Rights Watch (HRW) Bonnie Docherty je povedala, da ima organizacija "trdne dokaze", da je Rusija med napadom v Gruziji uporabljala kasetne bombe. V nadaljevanju je Dochertyjeva pojasnila, da je pretekli konec tedna uporabo tega prepovedanega orožja v nedavnem rusko-gruzijskem konfliktu priznala gruzijska stran. "Gruzijske oblasti so priznale uporabo kasetnih bomb tipa M85, uporabili pa naj bi jih v spopadih v bližini predora Roki, ki povezuje Rusijo in Južno Osetijo," je povedala Dochertyjeva.

Slednja je poudarila, da Rusija še vedno zanika uporabo tega orožja, vendar naj bi v HRW po njenih besedah imeli trdne dokaze, da so uporabili tudi kasetne bombe. Strokovnjaki HRW naj bi namreč našli dokaze o uporabi kasetnih bomb dveh tipov - PTAB 2,5M in M85.

Ruski general Anatolij Nogovocin je očitke HRW zavrnil že sredi avgusta. Na ruskem obrambnem ministrstvu so tedaj izrazili mnenje, da se je HRW pri svojih obtožbah med drugim zanašal na poročila gruzijske vojske, ki pa ni neodvisen strokovnjak. Tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Andrej Nesterenko pa je dejal, da se je Gruzija začela ponovno oboroževati. "Ruske mirovne enote so že uvedle dodatne varnostne ukrepe," je dejal Nesterenko in dodal, da so ruski vojaki na območju okrog Južne Osetije že ustvarili varnostno cono.

Odnosi med EU in Rusijo na razpotju

"EU je danes odločno podprla Gruzijo, hkrati pa ni zaprla vrat Rusiji," je po koncu izrednega vrha EU v Bruslju dejal premier Janez Janša. Dodal je, da se bo zadeva nadalje razčiščevala čez teden dni na pogovorih v Moskvi, ob tem pa je ocenil, da je Rusija z enostranskim priznanjem Južne Osetije in Abhazije storila politično napako.

Janša je povedal, da EU odločno vztraja pri uresničevanju dogovora o šestih točkah o prekinitvi ognja med Gruzijo in Rusijo, od hitrega izvajanja tega dogovora, ki ga je podpisala tudi Rusija, pa je odvisna nadaljnja usoda pogajanj o partnerskem sporazumu.

"Ključna vsebina pogovora v Moskvi bo izvajanje šestih točk sporazuma. Še posebej bo napeto okrog šeste točke, ki jo je Rusija že prekršila. Šesta točka namreč govori o tem, da se bo začela razprava v mednarodni skupnosti o določitvi končnega statusa oziroma rešitvi statusnih vprašanj Abhazije in Južne Osetije. S tem, ko je Rusija po tem, ko je podpisala ta sporazum, enostransko priznala Južno Osetijo in Abhazijo, je v bistvu neposredno to šesto točko postavila pod vprašaj in s tem tudi svojo kredibilnost. Mislim, da je bila to politična napaka," je poudaril Janša.

V gruzijskih in evropskih mestih protiruski protesti

Po vsej Gruziji, pa tudi v nekaterih evropskih mestih, so se na protestih proti politiki Moskve zbrale množice ljudi. Protesti so med drugim potekali v Tbilisiju, kjer je zbrane nagovoril gruzijski predsednik Mihail Sakašvili. "Gruzija je združena, kot še nikoli, na ulicah je milijon ljudi," je med drugim dejal Sakašvili.

Na Trgu svobode v Tbilisiju je Sakašvili še dejal, da "se bomo vrnili domov, na naše domove" v gruzijskih separatističnih regijah Abhaziji in Južni Osetiji. "Svobodni bomo, zmagali bomo. Celemu svetu želim povedati, da ne le da ruski imperializem ne bo zmagovit, temveč bo v Gruziji enkrat za vselej pokopana ideja ruskega imperializma," je dejal Sakašvili.

Po ocenah pomočnika gruzijskega zunanjega ministra Guige Bokerie se je na demonstracijah v gruzijski prestolnici zbralo več kot 300.000 ljudi. V Tbilisiju in drugih večjih mestih v Gruziji so se množice ljudi prijele za roke in ob vzklikih "Ustavite Rusijo" oblikovale človeške verige.

Protesti so potekali tudi v Goriju, kjer se je po poročanju tamkajšnjih televizij zbralo okoli 10.000 ljudi. Množica se je iz Gorija odpravila tudi do ruske nadzorne točke okoli šest kilometrov severno od mesta. V Potiju ob Črnem morju pa je 15.000 ljudi oblikovalo človeško verigo, ki je segala od središča mesta pa do severnega vstopa v mesto, kjer položaje še vedno ohranjajo ruske sile.

Podobne shode, na katerih se je zbralo od nekaj deset pa do nekaj sto ljudi, so organizirali tudi v več evropskih mestih. Med drugim so jih pripravili v Londonu, Atenah, Pragi in Milanu, gruzijske televizije pa so poročale tudi o protestih v Los Angelesu, Münchnu, Stockholmu in Bruslju.

Türk s podpredsednikom gruzijske vlade

Slovenski predsednik Danilo Türk je danes sprejel podpredsednika gruzijske vlade in ministra za evropske in evroatlantske integracije Giorgija Baramidzeja. Ta je Türku predstavil stališča Gruzije o trenutnih razmerah v svoji domovini. Türk se je ob tem zavzel za iskanje politične rešitve brez uporabe sile, so sporočili iz urada predsednika republike.

Türk in Baramidze, ki se je udeležil tudi Strateškega foruma Bled, sta se posebej podrobno pogovarjala o mednarodnih operacijah ter izkušnjah ZN in drugih mednarodnih organizacij v zvezi z mirovnimi operacijami v Gruziji.

Türk je ob tem poudaril pomen angažiranja držav v regiji in vzpostavljanja mehanizmov varnosti na Kavkazu, ki bi vključevali vse države regije. Kot okvir za reševanje krize v Gruziji pa je slovenski predsednik izpostavil načeli suverenosti in ozemeljske celovitosti.