V Celovcu so se na dvorišču deželnega dvorca s spominskim slavjem spomnili plebiscita iz leta 1920, ko se je 59 odstotkov prebivalstva cone A odločilo za Avstrijo. Pred tem so tako imenovane domovinske zveze na celovškem pokopališču v Trnji vasi položile tradicionalni venec za padle brambovce. Govorniki so enoglasno poudarjali željo po miru in dobrem sosedstvu. Prav tako enotni so bili, da na Koroškem niso potrebni dodatni dvojezični krajevni napisi. Predsednik Skupnosti gore Vrh Rudolf Gallob je celo poudaril, da dvojezičnih krajevnih napisov sploh ne potrebujejo.
Deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider je v nagovoru na proslavi obletnici koroškega plebiscita dejal, da bo poskušal prihodnje leto v deželno ustavo vnesti "željo koroškega plebiscita", s čimer bo trdno določeno, "da je meja na Karavankah naša meja".
Haider je še pojasnil, da se v času globalizacije ni mogoče odpovedati svoji domovini in koreninam. Obenem je izrazil željo, da bi bilo v šolah več odgovornih vzgojiteljev, ki bi mladini prenašali te osnovne vrednote.
Haider: Ne gre za neupoštevanje ustavnega sodišča
Haider se je v svojem govoru dotaknil tudi krajevnih napisov. V preteklih tednih so po njegovih besedah nekateri poskušali dajati vtis, da deželna vlada in deželni glavar zavračata upoštevanje sklepa ustavnega sodišča. Ustavno sodišče pa po njegovem ni naredilo nič drugega kot odpravilo uredbo o 25-odstotnem pragu za postavitev dvojezičnih napisov. "Ustavno sodišče se mora zavedati, da obstaja ločitev oblasti," je poudaril Haider. Kot je dodal, bodo o veljavnosti zakonov odločali poslanci v parlamentu. Haider jih je pozval, naj preprečijo zakon, ki bi sprožil novo debato o krajevnih napisih.
Žogica je na strani parlamenta
Haider je doslej že večkrat poudaril, da je status quo na tem področju v skladu z zakonom, ker z razsodbo ustavnega sodišča iz leta 2001 odpravljene uredbe o 25-odstotnem pragu za postavitev dvojezičnih napisov doslej niso zamenjali z novim zakonom.
Po njegovem mnenju je žogica sedaj na strani avstrijskega parlamenta in ne na deželi Koroški. Koroška izpolnjuje obstoječo uredbo, ne more pa - tako kot ustavno sodišče ne - določati novih uredb. To lahko stori le država, zato Koroška ni primorana k spremembi ravnanja.
