'Odločitev o Hrvaški le še eno od spornih sporočil Junckerjeve komisije'

"Obžalujem potezo odhajajoče Evropske komisije. Namesto, da bi odpravljala notranje meje, ki so grožnja schengnu, se ukvarja z vprašanjem, katera država izpolnjuje pogoje za vstop v schengen in daje lažno upanje na schengensko širitev," je zapisal Milan Brglez (S&D/SD). Po njegovem je to še ena izgubljena priložnost za zgled, kako bi morale evropske institucije delovati legalno in legitimno.

Ljudmila Novak (EPP/NSi), sicer pobudnica pisma šestih slovenskih evroposlancev, ki so Evropsko komisijo pozvali, naj počaka z odločitvijo glede hrvaškega vstopa v schengen, pa je v današnji oddaji Svet poudarila, da obžaluje, da evropski komisarji niso bil pozorno prebrali omenjenega pisma in ga tudi upoštevali. "Bolj primerno bi bilo, da bi tako pomembno odločitev sprejela naslednja komisija, tako pa ostaja grenak priokus, da je bila odločitev sprejeta politično in ne strokovno," je dejala. Ob tem je izrazila tudi močan dvom v to, da Hrvaška resnično izpolnjuje merila in kriterije, da bi lahko varovala schengensko mejo, čeprav se obenem zaveda, da bi bil njen vstop dober tudi za Slovenijo. "Vemo, da se število migrantov nenehno povečuje, vemo, da smo ogroženi, zato je treba res dobro varovati te zunanje meje. Država, ki pa še svojih meja z drugimi državami na več koncih nima urejnih, pa bo to težko naredila," je bila kritična Novakova. 

Na vprašanje, ali je na današnjo odločitev komisije vplivala tudi neenotnost slovenskih evropskih poslancev (pisma komisiji namreč nista podpisala evropska poslanca iz stranke SDS Romana Tomc in Milan Zver), pa je Novakova odgovorila, da bi bilo "vsekakor bolje, če bi bili enotni oz. če bi vsi podpisali to pismo". Ob tem pa je še opozorila, da pa ne moremo pričakovati čudežev, da lahko osem poslancev iz Slovenije ustavi ta proces. "Komisija je pač sprejela takšno odločitev, kot jo je, nadaljnje odločitve pa bo potem sprejemal Svet EU."

In kako naprej? Novakova se je strinjala s tem, da je del politične odločitve že sprejet, hkrati pa nič še ni dokončno. "Komisija je sprejela to odločitev, jo predstavila, povedala na glas, zdaj pa bo odšla. S problemi se bo torej ukvarjala naslednja komisija oz. dokončno odločitev bodo sprejele države članice," je zaključila Novakova. 

Podobno stališče kot Novakova zastopa tudi Franc Bogovič (EPP/SLS). Meni, da bi morala odločitev sprejeti nova komisija, saj je odločanje o tem v trenutku, ko se po eni strani soočamo z izjemnim porastom nezakonitih prehodov meja, po drugi strani pa z realnimi dvomi o operativni usposobljenosti Hrvaške za učinkovito varovanje svojih meja z BiH in Srbijo, neprimerno in nekorektno. Dodal je, da je vstop Hrvaške v schengen nedvomno v interesu Slovenije, da pa morajo biti za dosego tega cilja izpolnjeni vsi objektivni in zlasti varnostno-tehnični pogoji za vstop Hrvaške v schengensko območje.

'Senco dvoma v odločitev vzbuja več vprašljivih okoliščin'

Tudi Irena Joveva in Klemen Grošelj (oba Renew/LMŠ) obžalujeta, da je Evropska komisija o tako pomembnem vprašanju odločala tik pred zaključkom svojega mandata in sprejela očitno politično odločitev. "Slovenija pričakuje, da bo Hrvaška izpolnila vse potrebne pogoje, tako tehnične kot pravne, vključno s spoštovanjem vladavine prava, za vstop v schengenski prostor. Med drugim mora Hrvaška izkazati sposobnost učinkovitega in trajnega varovanja zunanje meje in s tem zagotavljati varnost celotne EU," sta zapisala v skupnem odzivu. Poslanca se strinjata, da je širitev schengna v interesu vseh, tudi Slovenije, vendar ne sme obstajati niti najmanjši dvom v strokovnost sprejemanja takšne odločitve.

"Današnje sporočilo glede Hrvaške je še eno od spornih sporočil Junckerjeve komisije, ki si jo bomo zapomnili kot eno izmed najbolj političnih doslej," je bila kritična Tanja Fajon (S&D/SD). Senco dvoma v nepristranskost te odločitve poleg nenavadnega časovnega okvirja po njenem vzbuja več vprašljivih okoliščin, tudi več držav članic je nakazalo, da je odločitev komisije politična. Poslanka je še omenila, da mora pred vsakršno odločitvijo Sveta o pristopu Hrvaške v schengen svoje soglasje na glasovanju podati tudi Evropski parlament. "Če pristopanje držav v schengensko območje ni več tehnični, temveč zgolj politični proces, ga je treba ustrezno na novo opredeliti," je menila.

Romana Tomc (EPP/SDS) po drugi strani pričakuje, da je bila Evropska komisija v svoji oceni nepristranska in strokovna. Tudi ona je spomnila, da bodo končno odločitev o vstopu Hrvaške v schengen sprejele države članice s soglasjem. "To pomeni, da ima predsednik vlade Marjan Šarec možnost, da Hrvaški prepreči vstop v schengen, če meni, da za to obstajajo razlogi in da je to v korist Slovenije," je menila in dodala, da vlada za odločitev prevzema tudi politično odgovornost.

Tudi Zver (EPP/SDS) poročilo Evropske komisije sprejema. "Verjamem, da so v zadnjih štirih letih temeljito nadzorovali, izvedli monitoring na tem področju, da ocene držijo, da je Hrvaška sprejela ukrepe, ki zagotavljajo ustrezno upravljanje z južno mejo," je povedal za slovenske medije in dodal, da ne verjame, da je slovenska vlada naredila boljšo analizo. Spomnil je, da je zdaj "žogica pri Svetu EU". Bo pa slovenska javnost po mnenju poslanca pozdravila čim prejšnjo odpravo schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško, ker bi to pomenilo večjo pretočnost na mejnih prehodih, kjer so zdaj zastoji.

Hrvaški evroposlanci: Člani schengna še ne bomo postali tako kmalu

Ob današnji zeleni luči Evropske komisije Hrvaški na poti v schengensko območje pa so zadovoljstvo izrazili evropski poslanci iz Hrvaške. Valter Flego, Tonino Picula in Željana Zovko kljub temu ne pričakujejo, da bo Hrvaška kmalu postala članica schengna.

Na vprašanje, kdaj bi Hrvaška po njegovem lahko vstopila v schengen, je poslanec Flego (Renew/IDS), ki živi le pet kilometrov od meje s Slovenijo, odgovoril, da ne tako kmalu, kot bi si želel on. Ocenil je, da o tem ne bo govora prihodnje leto, ko bosta Svetu EU predsedovali Hrvaška in Nemčija, glede na negativno ozračje, ki se skuša ustvariti v Sloveniji, pa verjetno tudi ne med slovenskim predsedovanjem v drugi polovici leta 2021. "Upam, da se motim, saj zares verjamem, da sta Slovenija in Hrvaška lahko partnerici, ko govorimo o schengnu," je pristavil.

Tudi evropski poslanec in nekdanji hrvaški zunanji minister Picula (S&D/SDP) pričakuje, da bo do članstva Hrvaške v schengnu minilo kar nekaj ciklusov predsedovanja Svetu EU. Današnjo odločitev Bruslja pa je v izjavi za hrvaške in slovenske novinarje v Strasbourgu označil za dobro novico za schengensko območje, ki so mu različne okoliščine v minulih sedmih, osmih letih oslabile prvotni namen, prosti pretok evropskih državljanov.

Željana Zovko (EPP/HDZ) je zeleno luč komisije za vstop Hrvaške v schengen označila za velik dosežek hrvaške vlade. "S to odločitvijo lahko postanemo del največjega območja prostega pretoka ljudi na svetu," je še izpostavila. Ob tem je čestitala vsem, ki so si prizadevali za izpolnitev kriterijev, da bi Hrvaška postala polnopravna partnerica pri varovanju zunanjih meja EU ter ohranitvi miru in varnost