Kandidati za francoskega predsednika lahko samo še danes volivce prepričujejo, naj jim naklonijo svoj glas. Opolnoči namreč nastopi volilni molk pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami.
Royalova pa obljublja zvišanje minimalnih plač, višje davke za bogate in kaznovanje podjetij, ki se odločijo proizvodno seliti v tujino.
Po javnomnenjskih raziskavah najbolje kaže kandidatu desnice Nicolasu Sarkozyju, a je socialistka Segolene Royal v zadnjih dneh njegovo prednost zmanjšala. Analitiki napovedujejo, da se utegneta dobro odrezati še kandidat sredine Francois Bayrou in skrajni desničar Jean-Marie Le Pen. Odločenega ni tako še nič, Francozi pa so prepričani, da bo Jacques Chirac naslednika dobil šele po drugem krogu volitev 6. maja.
„Francozi so soočeni z odločitvijo, ki ni preprosta. Oceniti morajo projekt, pot in osebnost,“ je dejala Royalova, ki upa, da bo postala prva predsednica Francije v zgodovini. Po več mesecev trajajoči predvolilni bitki je več približno tretjina volivcev še vedno neodločenih, zato pa je zanimanje za tokratne volitve izjemno veliko.
Teme, kot sta brezposelnost in priseljevanje zaposlujejo tako volivce kot politične rivale. Francozi namreč še niso pozabili nemirov konec leta 2005 v predmestjih, kjer živijo večinoma priseljenci. Sicer pa se je kampanja osredotočala tudi na osebnostne značilnosti posameznih kandidatov, napadali so predvsem Sarkozyja. S svojo politiko bo razdelil Francijo, so trdili njegovi nasprotniki, medtem ko je poskušal sam pred volivci zgraditi bolj prijazno podobo.
„Ko kandidati nimajo nobenih idej, ko nimajo nikakršnih argumentov, ko niso prepričljivi, ko ne verjamejo v nič in se niti ne trudijo, potem jim ne ostane nič drugega kot žaljivke, laži in podtikanja. Menim, da Francozov ne bodo pretentali s takšnim vedenjem,“ je na svojem zadnjem shodu pred volilnim molkom rohnel Sarkozy. 15 tisoč pristašem je v Marseillu obljubil novo renesanso, ki bo Franciji povrnila moč, politiki pa zaupanje državljanov.
Royalova je medtem prepričevala prebivalce Toulousa, nagovorila jih je v družbi socialističnega predsednika španske vlade Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera in mu ob tem vztrajno pihala na dušo. „Vam gre zahvala, da je demokratična Španija postala močna in postala vir navdiha za nas,“ je dejala in dodala, da je Španija pokazala novo pot socializmu 21. stoletja.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.