Predsedniška kandidata sta na zadnjih predvolilnih shodih ponavljala stare fraze. Oba naj bi veliko preveč obljubljala, analitiki pa opozarjajo, da bo njuna uspešnost v veliki meri odvisna od razpleta volitev v kongres. Tik pred zdajci pa so ob težavah z volilnimi avtomati in registracijo volivcev, živahne tudi razprave o poštenosti. Prvič v zgodovini ameriške predsedniške volitve spremljajo mednarodni strokovnjaki. Mnogi od njih se sicer srečujejo s problemi dostopnosti, medtem ko po drugi strani ameriški volivci očitno neizmerno verjamejo v svoj volilni sistem. Pred obema kandidatoma je prav gotovo nemirna noč, saj analitiki napovedujejo tesen izid. Tako Bush kot Kerry sta po najboljših močeh skušala izkoristiti zadnje trenutke pred volitvami, ki se bodo, če sodimo po anketah, najverjetneje končale s "fotofinišem", da prepričata še zadnje neprepričane. Teh je po podatkih od dva do tri odstotke, čisto možno pa je, da bodo prav ti odstotki odločali, na katero stran se bo prevesil jeziček na tehtnici.
Šestnajsturni maraton
Še vedno aktualni predsednik George Bush, je v zadnji dan prekrižaril države srednjega zahoda, protikandidat John Kerry, pa je dan pred volitvami pričel na Floridi. Bush je svojo kampanijo sklenil na zborovanju v domačem Dallasu, v torek zjutraj bo volil v Crawfordu, izide pa bo počakal v Beli hiši. Kerry bo na izide volitev v torek počakal doma v zvezni državi Massachusetts.
Večino časa sta kandidata preživela v dveh največjih volilnih okrajih. Bush v zvezni državi Ohio, Kerry pa na Floridi. Kerry mora zmagati vsaj v eni od teh držav, če želi naslednja štiri leta preživeti v Beli hiši.
Kdo bo dobil več elektorskih glasov
Američani bodo na volitvah odločali tudi o tem, katera stranka bo imela glavno besedo v kongresu, prav tako pa bodo v 11 zveznih državah potekale še volitve za zvezne vlade.
Na voliščih pričakujejo od 120 do 125 milijonov volilnih upravičencev. Od tega števila je odvisno, kateri kandidat bo skupaj nabral več kot 270 elektorskih glasov, ki jih potrebuje za zmago.
Visoka volilna udeležba in tesen izid
Javnomnenjske raziskave napovedujejo, da se namerava tokratnih predsedniških volitev udeležiti več volilnih upravičencev kot volitev pred štirimi leti, volilni izid pa naj bi tudi tokrat bil zelo tesen.
Po zadnjih anketah je potem, ko je v javnost prišel posnetek Osame bin Ladna, je bilo videti, da raste podpora Bushu, a je vsa prednost v okviru t. i. statistične napake. Mediji pa so volitve enostavno poimenovali "konjska dirka", saj bo borba zelo zelo izenačena in si nihče ne upa napovedati končnega izida.
Pomeben faktor na voliščih bodo gotovo tudi pristaši za določenega kandadata, saj je v ta namen pred štirimi leti Al Gore mobiliziral 90 tisoč prostovoljcev, letos jih ima Kerry samo v Ohiu 47 tisoč, vseh skupaj pa kar 250 tisoč.
Profil volivcev je zelo pester, če sodimo po anketah, bodo za Busha glasovali predvsem poročeni volivci, ljudje s podeželja, predmestij, globoko verni ljudje, podjetniki, ljudje konzervativnih prepričanj, dobil pa naj bi tudi vojaške glasove.
Kerry pa je bolj priljubljen v velikih mestih, med samskimi volivci, Latinoameričani, Afroameričani, med ženskami, ljudmi z liberalnim prepričanjem, sindikalisti, na njegovi strani je večina na novo registriranih volivcev in pa mladi volivci.
Čeprav neodvisnemu kandidatu Ralphu Naderju ni bilo med volilno kampanjo namenjene skoraj nič pozornosti, mu volilni izidi kažejo od enega do dveh odstotkov glasov, kar pa zna ob tesnem izidu pošteno zmešati štrene. Nekateri mu tudi očitajo, da je s svojo kandidaturo "ukradel" zmago Alu Goru pred štirimi leti, po mnenju komentatorjev pa je tudi letos glas za Naderja minus za Kerryja.
Raziskava inštituta Pew pa kaže, da bi med Američani, ki se nameravajo udeležiti volitev, Busha volilo 48 odstotkov, Kerryja 45 odstotkov, neodvisnega kandidata Ralpha Naderja pa odstotek volivcev. Šest odstotkov tistih, ki nameravajo oditi na volišča, je še neodločenih.
Štiri druge objavljene raziskave medtem kažejo, da Bush in Kerry uživata enako podporo. Po raziskavah centra American Research Gorup, inštituta Zogby in časnika Washington Post bi oba volilo 48 odstotkov ljudi, raziskava televizije Fox pa je pokazala, da oba uživata 46-odstotno podporo volivcev.
Kako bi se odločali v Sloveniji in po svetu
Slovenska javnost pa je bila, če sodimo po anketah, vseskozi bolj naklonjena Johnu Kerryju. Za spremembe na vrhu ZDA pa je, kot se je izkazalo tudi večina slovenskih politikov.
Politbarometer je dal podobne rezultate. Kerrya podpira 59 odstotkov vprašanih, Busha, 18. Obiskovalci naše spletne strani 24ur.com pa so Kerryu izrazili celo večjo podporo. Zanj bi glasovalo kar 79 odstotkov anketiranih, za Busha pa le 12 odstotkov.
Svetovno gledano je George Bush med prebivalci našega planeta najbolj nepriljubljen svetovni politik, zato ne preseneča, da večina anket, mediji, inštituti ter svetovni splet kažejo v prid demokratu Johnu Kerryju.
Nekaj več kot 450 tisoč anketirancev je senatorja Kerryja podprlo kar 88 odstotkov, Busha pa le 12 odstotkov ljudi na svetu. Od 195-ih držav sveta bi Busha za ameriškega predsednika spet izvolili le v treh državah. Na Barbadosu, v Liechtensteinu in v Nigru, v slednjem bi dobil največ, 77 odstotkov podpore. V vseh drugih državah Evrope, izjema je kneževina Liechtenstein, bi zmago slavil demokrat Kerry. V tridesetih državah sveta bi ga za predsednika ZDA izvolilo celo več kot 90 odstotkov ljudi. Kerry bi bil absolutni zmagovalec na Castrovi Kubi, kjer bi ga podprlo neverjetnih 97 odstotkov ljudi.
Podobno razsikavo pa je izvedla tudi Bela hiša, 113 tisoč ljudi iz 119-ih držav sveta bi za predsednika izvolilo Kerryja. Dobil bi 77 odstotkov glasov, Bush pa le devet odstotkov.
